Vse dobro voščim

Spoštovani bralci,

želim vam in vašim domačim prijazen praznični čas, v novem letu

pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva,

bloger Franc

Proverbiarium 327

Concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur.
Iz sloge rastejo majhne stvari, zaradi nesloge propadajo velike.

Coniugium sine prole est dies sine sole.
Zakon brez otrok je dan brez sonca.

Consilium post facta  imber post tempora frugum.
Nasvet po dogodku je kot dež po žetvi.

Elsevier znova razburja raziskovalno srenjo

Zadnjih nekaj dni so se razprave o odprtem dostopu do znanstvene publicistike znova pojavile tudi v javnih medijih (tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj), pregrele pa so tudi raziskovalno sceno (Suber, Harnad, Sauropod,  RossMounce). Razlog je akcija, ki so je sprožili pri megazaložniku Elsevierju. Ta je zadnjih nekaj tednov v povečani meri razpošiljal avtorjem člankov v njegovih revijah zahtevo, da ostranijo kopije objavljenih člankov, ki se pojavljajo v različnih spletnih medijih. Bodisi da je šlo za objave na osebnih spletnih straneh avtorjev ali pa za objave v družbenoomrežnih platformah kot sta Academia.edu in ResearchGate. Na kritike se je odzval tudi Elsevier tako, da je neposredno odgovoril kritikom oz. je na svojem blogu skušal pojasniti svoj ukrep .

Mislim, da je vsem, ki se jim je zgodila zahteva po umiku najbolje slediti priporočilu Suberja: »“Če vas zahteva po odstranitvi prispevka jezi, potem ne prepuščajte avtorskih pravic Elsevierju. Poiščite si drugega založnika« (prost prevod). Harnad pa dodaja, da je najbolje, če avtor deponira svoj končni koncept članka takoj po sprejemu v objavo, četudi ga ne prenese takoj v odprti dostop in da se naj raziskovalci zavzamejo za to, da bodo njegove ustanove in njegovi financerji čimprej »uzakonili« takojšnje institucionalno deponiranje za vse. Kar pa bo seveda zadevalo zadnjo avtorjevo kopijo, popravljeno s strani recenzentov in nikakor založnikove pdf-verzije članka.

Proverbiarium 326

Pro optimo est minime malus.
Najboljši nam je tisti, ki ni najslabši.

Proprium humani ingenii est odisse quem laeseris.
V človekovi naravi je, da sovražiš tistega, ki si ga prizadel. 

Pulsate et aperietur vobis.
Trkajte in odprli vam bodo.

Ali je mandat odprtega dostopa realen.

Ko sem danes prebiral Harnadov prispevek »The Need to Upgrade All OA Mandates to Add Immediate-Institutional-Deposit Requirement«  na njegovem blogu Open Access Archivangelism, sem seveda takoj pomislil tudi na stanje pri nas. Harnad se jezi, kako so pravzaprav iniciative odprtega dostopa (OD) z »mandatom«, ki naj bi obvezoval avtorje k odlaganju člankov v arhive OD, neučinkovite. Najprej zaradi izjeme, ko lahko ustanova, ki zavezuje avtorja, dovoli na njegovo izrecno prošnjo tudi umik obveze OD deponiranja, kar pa sploh ni najpogostejši razlog za skromno uveljavljanje mandatne obveze. Največji del neizvajanja mandata je namreč vezan na preprosto nesodelovanje avtorjev; ti enostavno ne odlagajo prispevkov. Tam kjer skušajo to reševati knjižnice, največkrat tudi te omagajo zaradi številnih ovir, bodisi formalnih, še večkrat pa zopet zaradi nekooperativnosti. No, pri nas še nismo tako daleč, da bi sploh resno, predvsem dosledno in povsod, udejanili mandate, torej obveze odlaganja rezultatov raziskav, ki so nastali iz sredstev javnega financiranja, v arhive, v repozitorije OD. Ko bo nekoč ta zavest zrelejša, jo bo treba seveda še najprej formalizirati; to bo najbrž naloga ARRSa. In tu vidim (nekoč v »svetli« prihodnosti) možnost, ko bi tudi dosegli sodelovanje avtorjev. Namreč današnja praksa ocenjevanja prispevkov npr. pri kandidiranju za projekte ali pa v kadrovskih postopkih, bi se lahko zelo enostavno preoblikovala v pogoj, da bodo ocenjeni zgolj prispevki, ki so recenzentom dostopni v OD obliki. In samo tako; verjamem, da bi to bil najmehkejši mehanizem, ki bi avtorje pripeljal do sodelovanja z OD rešitvami.

Morda bo zadeva lažja tudi, ker prihaja v deželo nov evropski raziskovalni program Obzorja 2020, za katerega obljubljajo, da bo imel vgrajen mandat odprtega dostopa. No, prav radoveden sem, ali jim ga bo uspelo uveljaviti.

Proverbiarium 325

Quantum est, quod nescimus!
Koliko je tega, česar ne vemo!

Quantum habebis, tanti eris.
Kolikor imaš, toliko veljaš.

Quam quisque norit artem, in hac se exerceat.
Kar se je človek naučil, s tem naj se ukvarja. 

Spletna psihologija

Da izveste kaj o tem kaj je “spletna psihologija” in  kakšno naj bo “prepričljivo pisanje” na spletu, da na primer postane vaš zapis “viralen”, je vredno preleteti >tole aplikacijo.

Proverbiarium 324

Unius pecudis scabies totum commaculat gregem.
Garje ene ovce okužijo celo čredo.

Unus pro omnibus et omnes pro uno.
Eden za vse in vsi za enega.

Unus quisque tantum iuris habet, quantum potentia valet.
Vsakdo ima toliko pravice, kolikor ima moči.

Elsevier tudi za MOOC

Založba Elsevier se je odločila, da bo izdala pet učbenikov, ki bodo podprli edX “zajetne odprte spletne vsebine ” (Massive Open Online Course - MOOC).

Podprimo CTK s predlogi

Centralna tehniška knjižnica UL je objavila z namenom javne obravnave Načrt razvoja CTK za obdobje 2014 – 2020. Vsekakor bi ustanovi in vodstvu bil v veliko pomoč odziv uporabnikov: s pobudami, s predlogi, s kritikami in seveda tudi s pohvalami dosedanjega dela.

Proverbiarium 323

Gloriari alienis bonis.
Bahati se s tujimi dobrinami (ali bolj ljudsko: Kititi se s tujim perjem.)

Gloria virtutem tamquam umbra sequitur.
Slava spremlja krepost kot senca.

Graecia capta ferum victorem cepit et artes intulit agresti Latio.
Premagana Grčija je premagala divjega zmagovalca in prinesla umetnost v neotesani Lacij.

Sledite Open Access Now

Vsem, ki  vam je blizu gibanje odprtega dostopa, priporočam spremljanje bloga Open Access Now. Imajo tudi lasten twitter naslov. Kot se sami predstavljajo, se trudijo za zagotavljanje “smotrnih, sprotnih,  skrbno obdelanih novic in informacij o odprtem dostopu in o objavljanju v znanosti”. Prav v zadnjem zapisu na blogu je predstavljena zanimiva iniciativa, ki je nedavno zrasla na “študentskem zelniku”, namreč oblikovanje t. i. “gumba odprtega dostopa”. Z njim želijo zagovorniki odprtega dostopa opozoriti na znanstvene objave, do katerih odprti dostop še ni mogoč.

Deset let je že…

Te dni mineva desetica, kar sem pričel pisati ta blog. Ob takih priložnostih se zdrznemo ob spoznanju, kako hitro mineva čas. Obletnica pa vendarle zasluži tudi razmislek, ali je bilo vse skupaj vredno oz. ali je bila od vsega kakšna korist. Vprašanje lahko sicer postavim, a odgovor vedo drugi. Lahko samo sebično ugotovim, da je meni to početje veliko dalo (in mi še daje). Odkrival sem vsebine, ki jih sicer najbrž ne bi; to je predvsem področje informatike v znanosti. Radovedno sem prisluhnil dogajanjem, ki sem se jim sicer lahko posvečal zgolj kot laik, a sem upal, da bom prav zaradi lastne nekompetence vzpodbudil še koga, da se oglasi in me o čem tudi pouči. Eno od teh področij ali dogajanj, ki me je fasciniralo od samega začetka je bilo gibanje odprtega dostopa.

Pretiranega odziva na mojo blogarijo nikoli ni bilo, tudi ko sem se, bolj v začetku, loteval kakšne kritične presoje npr. financiranja visokega šolstva. Ko sem skušal predstaviti tudi argumente. Vendar si enostavno nisem pustil dopovedati, da je neodziv pač negativna referenca za moje pisanje. Pa sem nadaljeval, našel sem si druge dobre razloge, da sem vztrajal. Saj posebno produktiven nikoli nisem bil, pa vendar sem si vmes zapisoval tudi podatke v upanju, da se  bom kdaj kasneje radovedno vrnil k svojim zapisom. Torej sem na nek način sledil tudi dnevniški funkciji bloga. Kdaj pa kdaj sem si prebral na spletu kak dober nasvet, kako npr. pisati odmeven blog. Pa mi ni uspelo, ker enostavno nisem bil dovolj poslušen učenec. Ostal sem pri svojem načinu in kdaj pa kdaj vendarle doživel tudi kakšno prijetno kramljanje v rubriki komentarjev. Kasneje sem se preskusil še z dvema blogoma, v Mikrob(io)log-u skušam slediti zanimivostim svojega strokovnega področja (od leta 2005), kasneje sem dodal še blog NaFaksu (od 2007), ki sem ga najprej uporabljal za stik s študenti, po odhodu v pokoj pa za obravnavo bolj splošnih tem v stroki in zasebnem interesu (torej zopet bolj dnevniška varianta).  Nedavno sem poskusil pognati še Mislo blog, pri katerem sem računal, da nam bo pri delu mikrobiološke terminološke komisije uspelo najti stik z uporabniki. Pa ne uspeva. Že pred časom mi je blogerski kolega dobrohotno postavil vprašanje, čemu se ukvarjam s toliko blogi. Vprašanje je na mestu, odgovoriti nanj pa ne znam prav dobro; neučinkovitost v odzivu daje najbrž prav kolegovim pomislekom. Če skušam v sebi zvrtati razlago; morda je razlog v želji in upanju, ki sem ju gojil ves čas, da bo morda blogosfera v našem prostoru postala zanimiv komunikacijski medij za stroko in znanost. Da bo predvsem vzpodbudila mlajše uporabnike spleta, da se razgovorijo tudi o strokovnih dilemah, ne nazadnje v slovenskem prostoru tudi o strokovnih jezikovnih dilemah.

Pred časom sem v nekoliko razširjenem krogu kolegov, med katerimi so nekateri tudi profesionalci v informatiki, skušal zanetiti idejo agregatorskega portala za slovensko strokovno blogarijo. Morda bi se blogerji, ki bi bili na nek način bolje identificirani tudi bolj zavzeto ohranjali pri življenju in morda bi se nam (zavoljo nekega »črednega nagona«?) pričeli pridruževati novi. Ideja žal ni zaživela, čeprav imamo v svetovni blogosferi obilico dobrih vzorcev. Tako pa lahko samo z žalostjo ugotavljam, da število naših blogerjev, ki se posvečajo strokovnim temam upada, da ugašajo nekateri zares izvrstni blogi. A ko opravim malo samospraševanja me ne čudi, ker tudi meni počasi usihata volja in moč…

Proverbiarium 322

Ius summum saepe summast malitia.
Največja pravica je pogosto največje zlo.

Iustitia in suo cuique tribuendo cernitur.
Pravičnost prepoznamo po tem, da daje vsakomur svoje.

Iustitia regnorum fundamentum.
Pravičnost je temelj vladavin.

Za arXive zdaj še bioRxiv

Po vzoru zelo popularnega arhiva za objave e-predodtisov (preprintov) znanstvenih prispevkov v fizikalnih in nekaterih drugih vedah arXiv, ki ga gosti Univerza Cornell je zdaj oblikovan tudi arhiv za odlaganje e-člankov v bioloških vedah, bioRxiv, ki je našel zatočišče na serverjih Laboratorija Cold Spring Harbor (CHSL), kot to najavljajo v svojih novicah PhysOrg.

Arhiv bo sprejemal neobjavljene predodtisne prispevke, ki jim bodo avtorji določili disciplinarno pripadnost (dvajset in več) vedam o življenju, z izjemo (pred)kliničnih študij, označili pa naj bi tudi ali gre za Nove rezultate, Potrjevalne rezultate ali  Protislovne rezultate.

Pred objavo arhiv člankov ne bo ocenjeval z vrstniško oceno (peer review) in jih tudi ne posebej oblikoval, pregledali pa bodo korektnost zapisa in ocenili ev. neznanstvenost vsebine. Objava ne pomeni nikakršne podpore ali ocene s strani bioRxiva, omogočila pa bo avtorju, da bo pridobil pomemben odziv bralcev za kasnejšo pripravo članka za objavo.

Proverbiarium 321

Sic transit gloria mundi.
Tako mineva slava sveta.

Si cum claudo cohabites, subclaudicare disces.
Če boš stanoval s hromim, se boš naučil šepati.

Si fortuna deest, labor omnis et omnia frustra.
Če ni sreče je vse in vsak naport zaman.

Genomski podatki v odprtem dostopu

Revija Science v svoji rubriki ScienceInsider predstavlja nov britanski Personal Genome Project, ki bo temeljil na odprti dostopnosti podatkov.  Tako genomskih podatkov kot zdravstvenih podatkov prostovoljcev, ki so se pripravljeni vključiti v projekt. V prvem letu bi vključili 50 kandidatov, kasneje želijo projekt razširiti na 100.000 udeležencev. Projekt ima veliko paralel s projektom, ki ga je leta 2005 pričel George Church na Univerzi Harvard. Church se je zavedal pomislekov, ki jih imajo posamezniki zlasti pri javni objavi svojih zdravstvenih podatkov, vendar jih je opozoril, da je ob današnjih tehnoloških možnostih pretoka informacij tako in tako nemogoče zagotoviti anonimnost. Zato je ponudil možnost obdelave genomskih in zdravstvenih podatkov prostovoljcem, ki dajo na razpolago podatke brez zagotovila  anonimnosti, v projektu pa jim pokrijejo  strošek sekvenciranja genoma. Kljub temu, da si Church ne postavlja posebnih ciljev o obsegu zajetih udeležencev pa je vesel, ker se ideja širi tudi že v druge države; podobni projekti delujejo danes v Kanadi, Nemčiji in J. Koreji.

Proverbiarium 320

Obsequium amicos, veritas odium parit.
Popustljivost ustvarja prijatelje, resnica zamero.

Obtrectatio et livor pronis auribus accipiuntur.
Obrekovanju in zavisti radi prisluhnemo.

Oculi plus vident quam oculus.
Očesa več vidijo kot oko.

Bibliografija o “altmetriki”

Na portalu Digital Scholarship je objavljena bibliografija s 50 prispevki o altmetriki za obdobje 2010 do 2013.

Altmetriko definirajo Jason Priem, Paul Groth in Dario Taraborelli v delu "The Altmetrics Collection" tako: “Altmetrika je preučevanje in uporaba meril akademskega vpliva na podlagi dejavnosti v spletnih orodjih in okoljih. Izraz se uporablja tudi za opis samega merjenja – tako je v množini mogoče reči “nabor novih altmerik”.  Večinoma je altmetrika  podmnožica tako scientometrije kot webometrike, je del slednje v tem, da se osredotoča bolj ozko na znanstvene vplive merjene v spletnih orodjih in okoljih in ne toliko v spletu kot celoti.”

Proverbiarium 319

Balbus balbum rectius intellegit.
Jecljavec bolje razume jecljavca

Barbarus hic ego sum, quia non intelligor ulli.
Barbar sem tukaj jaz, ker me nihče ne razume.

Beatus qui invenit amicum verum.
Srečen je, kdor najde pravega prijatelja.