UNESCO o izobraževalnih virih (v odprtem dostopu)

UNESCO je izdal svojo prvo publikacijo, ki je dostopna v odprtem dostopu. Knjiga “Open Educational Resources: Conversations in Cyberspace” prinaša zbirko člankov in poročil triletnega dela UNESCOve iniciative odprtodostopnega izobraževanja. Dostop je spleten, lahko pa tudi kupite papirno verzijo.

Odprti dostop tudi v recesiji

Zanimiv dodaten razlog za vzpodbujanje objavljanja v odprtem dostopu ponuja Jonathan A. Eisen, evolucijski biolog, na svojem blogu. Recesija, ki tudi univerzam ne prizanaša, bo nedvomno prisilila univerzitetne knjižnice, da bodo še v večjem obsegu odpovedovale znanstvene revije z naročnino. Z objavljanjem v odprtem dostopu pa vendarle zagotovimo, da bodo objavljena dela prispela do kolegov, vrstnikov, ki avtorjem zagotavljajo odmevnost s citiranjem. 

Proverbiarium 119

Nil agenti dies longus est.
Dan je dolg tistemu, ki ne dela.

Nil iuvat amisso claudere saepta grege.
Brez koristi je zapirati ogrado, če je čreda izginila.

Nil peccant oculi, si mens valet his dominari.
Oči ne grešijo, če jih misel lahko obvladuje.

Ali še uporabljati Dejavnik vpliva

V preteklih letih se je ocenjevanje pisnega znanstvenega opusa močno uveljavilo kot merilo znanstvene odličnosti, sprva predvsem po zaslugi »Dejavnika vpliva« znanstvenih revij (»journal impact factor« - JIF), ki je bil utemeljen na citacijski analizi objav v Thomsonovi bazi ter publikaciji Journal Citation Reports in ga je zasnoval guru scientometrije E. Garfield. Če privzamem trditev iz članka, ki ga navajam v nadaljevanju, se: ”…JIF danes običajno uporablja kot merilo vpliva revij in z razširitvijo vpliva člankov, ki so jih revije objavile in z nadaljnjo razširitvijo vpliva avtorjev teh člankov, njihovih enot, celih univerz in celo držav”.

Pomisleki, neprimerna raba, pred katero je svaril že sam Garfield in vse bolj očitne pomanjkljivosti so veljavo dejavnika vpliva omajale toliko, da se je iskanje novih in zanesljivejših kazalcev znanstvene odličnosti zelo okrepilo. Ob poskusih izboljšave samega JIF je nato leta 2005 novo paradigmo napovedal H-indeks, temu pa sledijo številni poskusi izkoriščanja zlasti spletne prisotnosti znanstvene zapuščine za določanje znanstvenega vpliva, ki ga imajo publikacije na znanstveno srenjo. Odličen nedavni članek*) J. Bollena in sod. v reviji odprtega dostopa PLoS ONE, ob zanimivi predstavitvi problematike predstavlja tudi primerjalno analizo večjega nabora kazalcev znanstvenega vpliva. Najbrž bo dovolj, da vzpodbudim k branju članka, če v prevodu predstavim njegovo zaključno besedo:

Naši rezultati kažejo, da je pomen znanstvenega vpliva večdiomenzionalna konstrukcija,, ki je ni mogoče enostavno meriti z enim samim kazalcem, čeprav so nekateri ustreznejši kot drugi. Pogosto uporabljan dejavnik vpliva ni v središču ampak na periferiji te zgradbe in ga je zato potrebno uporabljati s previdnostjo.

Sicer pa svetujem še pregled večjega nabora člankov v reviji PLoS ONE, ki obravnavajo tematiko znanstvene politike

*) cit: Bollen J, Van de Sompel H, Hagberg A, Chute R (2009) A Principal Component Analysis of 39 Scientific Impact Measures. PLoS ONE 4(6): e6022. doi:10.1371/journal.pone.0006022

Priročnik o e-virih

Britanska iniciativa The UK Serials Group (UKSG) podpira izmenjavo idej o objavljanju in izmenjavi znanstvenih informacij. Omogočen je odprti dostop do revije Serials, prav tako pa lahko spletno dostopate do priročnika “The E-Resources Management Handbook”.

O obsegu znanstvenega objavljanja

Izšla je prva letošnja številka v 14. volumnu odprtodostopne revije Information Research. Posebej bi vas opozoril na članek Bo-Christer Björka in sod. o svetovni letni beri člankov v znanstvenih revijah in o deležu člankov, ki so na spletu na voljo v odprtem dostopu, bodisi neposredno ali kot kopije v arhivih e-tiskov.

DeepDyve

Raziskovalce v področjih bioloških in medicinskih ved bo gotovo zamikalo, da preskusijo iskalnik DeepDyve. Iskalnik v svoji beta verziji obljublja bogato ponudbo ekspertnega znanja iz t. i. Globokega spleta; ob temah, ki jih pokrivajo zdaj, naj bi kmalu obvladali tudi druga področja.

Proverbiarium 118

Nihil sub sole novum.
Nič ni novega pod soncem.

Nihil tam munitum est, quod non expugnari pecunia possit.
Nič ni tako utrjeno, česar denar ne bi mogel uničiti.

Nil absuetudine maius.
Ni močnejšega od navade.

Pilotni projekt odprtega dostopa v EC FP7

Evropska komisija je zastavila obetaven projekt v katerem bi raziskovalne rezultate (poročila oz. članke) v nekaterih področjih 7. Okvirnega programa (FP7)  avtorji objavili v odprtem dostopu. K temu naj bi jih obvezovalo tudi določilo v podpisani pogodbi. Projekt je zasnovan pod geslom znanega Newtonovega izreka:
“If I have seen further it is by standing on the shoulders of giants.” (Isaac Newton, 1676), ki je pravzaprav ključna ideja celotnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access).

Kot lahko preberemo v sporočilu EC, naj bi projekt obsegal področja  Energije, Zdravja, IKT, Raziskovalne infrastrukture, Znanosti v družbi ter Družboslovnih in humanističnih ved. Pogodba bo zavezovala avtorje, da bodo po svojih najboljših močeh zagotovili odrti dostop do svojih člankov v 6 ali 12 mesecih v institucionalnih ali v specializiranih odprtih arhivih (repozitorijih), pri čemer EC kasneje načrtuje tudi oblikovanje posebnega arhiva za ta namen. Avtor naj bi deponiral, glede na dogovor z založbo, ki bo članek objavila, bodisi končno verzijo po ocenjevanju (peer review) in tiskovni redakciji ali pa svoj manuskript dopolnjen z vsemi popravki iz ocenjevanja in redakcije.  EC bo avtorje s posebnimi navodili tudi poučila, kako naj dogovarjajo z založniki avtorske pravice, ki jim bodo zagotovile izpolnitev pogojev za sodelovanje v projektu.

Vsem, ki jih bo nova iniciativa prisilila, da se bodo bolj podrobno seznanili z odprtim dostopom, priporočam posebno spletno stran OASIS s priročniško sestavljenimi obsežnimi informacijami o tem vse pomembnejšem spletnem načinu informacijskega pretoka v znanosti.

WebCite

Ste morda avtor bloga ali spletne strani z vsebino za katero pričakujete, da bo morda kdaj citirana v prispevku kakšnega vašega bralca. V znanstveni literaturi je to vse bolj pogost pojav, čeprav je treba priznati, da informacije iz neocenjevanih (“non-peer-reviewed”) virov niso najbolj priljubljen material za citiranje. Ali pa imate dokument, pri katerem vam je iz kateregakoli drugega razloga veliko do tega, da ne postane efemeren. Kakorkoli, če svoj spletni dokument shranjujete na serverju katerega usoda ni zagotovljena za vekomaj (vprašali boste morda: za katerega pa je?),  je smiselno uporabiti nek način arhiviranja vsebine, ki bo zagotavljal večjo verjetnost trajnosti. To možnost med drugimi ponuja tudi servis WebCite, ki vam omogoča, da svoj dokument vključite v njihovo bazo na različne načine. Ker je postopek nekoliko zahtevnejši, nikakor pa ne neobvladljiv, vas usmerjam na njihovo stran z navodili, kako to storite.

Preblikovanje Knjige dejstev

Znana Svetovna knjiga dejstev (World Factbook), ki jo pripravlja ameriška CIA, je doživela preoblikovanje, izboljšano je iskanje, bogatejši je slikovni nabor in dodali so nove rubrike.

Scribd z novim naborom e-knjig

Scribd poznamo kot spletno mesto za odlaganje dokumentov v javno uporabo; na nek način je primerljiv z YouTube servisom. Vsebine lahko odloži kdorkoli, pri tem jih lahko prepusti v odprti dostop, lahko pa njihovo uporabo tudi zaračuna; Scribd v tem primeru zadrži 20% sredstev. Od nedavna je tem servisu odloženih ca 5.000 e-knjig založbe Simon in Schuster, ki so dostopne po znižani ceni.  

Proverbiarium 117

Neminem pecunia divitem fecit.
Nikogar ni denar naredil bogatega.

Nemini nimium bene est.
Nikomur ni dovolj dobro.

Nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit.
Nihče ni toliko divji, da se ne bi mogel umiriti.

Blog za ljubitelje znanstvenega objavljanja

Naletel sem na odličen blog The Scholarly Kitchen, namenjen vsem, ki jih zanima razvoj in dogajanje v znanstvenem publiciranju z občasnimi sprehodi tudi k zanimivostim na mejnih področjih spletnega in žurnalističnega dogajanja.

Piratske stranke

Med številnimi bolj ali manj obskurnimi političnimi gibanji, nekaterimi z imeni in s statusom strank, ki so se v Evropi pojavile v zadnjem času, imajo gotovo posebno mesto piratske stranke. O njih danes slišimo iz Švedske, Nemčije, Francije, Finske, Poljske, Avstrije, Belgije in celo iz Združenih držav Amerike. Da se na blogu, ki skuša ostajati nepolitičen, lotevam strankarske teme, postane razumljivo v trenutku, ko pojasnim, da je v programe piratskih strank vključeno tudi zavzemanje za uveljavitev odprtega dostopa do znanstvenih vsebin, člankov, elaboratov in knjig, ki naj bodo prosto dostopne vsakemu uporabniku spleta. Osnovna kleč širšega programa piratskih strank pa ostaja ukinitev obstoječe zakonodaje o intelektualni lastnini, ki je seveda sporna.

Stranka z evropsko zdaj že uveljavljenim imenom se skuša vzpostaviti tudi na Slovenskem, kot lahko preberemo na blogu Moj mikro. Kakšna je resnost tega projekta pri nas, ostaja zaenkrat neznanka, čeprav so se ustanovitelji že uspeli pojaviti v zelo gledani oddaji javne TV, Studio City. Vprašanje je seveda, ali je naš prostor tudi že ustrezno oblikovan, da lahko v njem takšno gibanje pridobi ustrezno politično težo.  Na to opozarja tudi Žiga Turk na svojem blogu, ko na primerjavi s stanjem na Švedskem pod vprašaj postavlja tehnološko in komunikacijsko dozorelost pri nas in s tem možnost za uveljavitev takšnih političnih zahtev. Na Švedskem je namreč tej stranki uspel vstop v Evropski parlament kar z dvema poslancema.

V znanstveni srenji, med zagovorniki odprtega dostopa, se seveda sproža ključni pomislek, da bo povezovanje odprtega dostopa z odrekanjem avtorskih pravic, aktualnih pri glasbenih vsebinah, ki ga promivirajo piratske stranke, kontaminiralo legitimne zahteve po neoviranem dostopu do znanstvenega avtorskega opusa.

Google ali Bing

Kot lahko preberemo na Recherchen blogu, je novi Microsoftov iskalnik Bing že izrinil Yahoo na tretje mesto in se umestil takoj za Googlom. Mimogrede: ker prepozna vaš IP, uporablja slovenski jezik.

Proverbiarium 116

Vivas, ut possis, quando nequis, ut velis.
(Živi kot moreš, kadar ne moreš tako, kot bi želel.)

Vive memor, quam sis aevi brevis.
(Živi z zavestjo, kako je življenje kratko.)

Vivere nescit, qui nescit dissimulare.
(Ne zna živeti, kdor se ne zna pretvarjati.)

O novostih Thomson Reuters

Dr. Mojca Kotar (UL) nam sporoča, da (cit.):

“…(sta) v  sredo, 27. 5., in četrtek, 28. 5. 2009, predstavnika proizvajalca Thomson Reuters v Mariboru in Ljubljani predstavila novosti spletnega portala ISI Web of Knowledge in drugih izdelkov tega proizvajalca. Celotna predstavitev je na voljo na naslovu IZUMa. Avtorja omenjata Regional Expansion, ki zadeva tudi Slovenijo (str. 36-37), zanimivi novi funkcionalnosti sta ResearcherID (str. 38-42) in InCites (str. 43-52).”

Vtičniki za “globoki splet”

Federated Search blog predstavlja nekatere vtičnike (“plugin”) namenjene IE in Ognjeni lisički za iskanje v globokem spletu. Naj se namesto vtičnikom posvetim nekaterim združevalnim iskalnikom, o katerih govori blog:

WorldWideScience.org je vstopna točka za številne nacionalne in mednarodne podatkovne baze in portale;  
Science.gov je vstopno mesto ameriške vladne administracije in omogoča dostop do 38 podatkovnih baz in 200 milijonov spletnih strani z znanstveno vsebino;  
ScienceResearch.com je prosto dostopno iskalno orodje, ki uporablja združevalno iskanje v globokem spletu;
Mednar je  združevalni iskalnik v globokem spletu za področje biomedicine; 
E-Print Network je omrežje in vstopna točka do informacij v naravoslovju in tehnologijah, ki so opredeljene z interesi ameriškega ministrstva za energijo (DOE); 
Scitopia.org je združevalni iskalni portal, ki ga oblikuje 21 ameriških znanstvenih in tehnoloških društev in združenj;
Scirus njegov upravljalec, založba Elsevier, opisuje kot najobsežnejši znanstveni iskalnih na spletu, ki indeksira preko 450 milijonov znanstvenih informacijskih enot.