Še o rangiranju univerz

Ko je pred leti »udarila« v slovenski prostor razvrstitev svetovnih univerz pripravljena na univerzi Shanghai Jao Tong, zlasti ko je v nadaljevanju razgalila slabo uvrstitev slovenskih univerz, je sledilo veliko različnih reakcij. Od odklanjanja do opozoril, da nas mora to voditi k razmisleku o izboljšanju kvalitete naših visokošolskih ustanov. O razvrščanju sem ob več priložnostih: l , 2 , 3  pisal tudi v tem blogu.

Bojim, da vsi najnovejši reformni poskusi ne sledijo cilju, ki bi lahko izboljšal naše rangiranje. Sicer pa ostaja veliko vprašanje ali je to sploh tako pomembno. Najbrž je vprašljivo že najprej to ali je šanghajski rezultat sploh dobro izhodišče za ukrepanje. Kasneje so se šanghajski analizi pridružile še druge liste razvrščanja odličnosti, ki so skušale razreševati slabosti prvega poskusa. Nedvomno pa je (so) zanimive iniciativa ali iniciative, ki se trenutno rojevajo na vrednotenjih, ki imajo izhodišče v t. i. webometriki z uporabo Googlovega iskalca. Nisem se še uspel podrobneje poglobiti v te rešitve, zbudile so mi samo izvirno radovednost in se jih imam seveda namen lotiti. Predlagam, da to storite tudi bralci. Napeljati vas želim na nekaj izhodišč, pričakujem pa, da si bomo medsebojno izmenjali nove in dodatne vire do tega pristopa, ki kaže zelo zanimiva izhodišča.

Ena od metod je utemeljena na t. i. G-faktorju, o čemer lahko preberemo >tukaj. O tem se je razpisal tudi Harnad v svojem blogu >tukaj. In pojavljajo se druge rešitve na podobnih izhodiščih kot npr. tale na Stanfordu >tukaj.    

Dve knjigi o Odprtem dostopu

Steven Harnad nas opozarja na dve knjigi o Odprtem dostopu, ki sta v odprtem dostopu.

Kritično o JCR in JIF

Po Recherchen Blogu: Thomson Gale na svojih spletnih straneh nudi zatočišče nekaterim imenitnim kolumnistom s področja informatike. Eden teh je nedvomno Péter Jascó, LIS-profesor iz Univerze Hawaii, ki v kolumni Peter’s Digital Reference Shelf predstavlja zanimiva informacijske zbirke in orodja. Prav poučen je npr. njegov članek o  Journal Citation Reports in o vseh zadregah scientometričnega merjenja, ki temelji na tej zbirki.

Peticija ZA KNJIGO

Vesel sem, da sem pravkar storil nekaj koristnega, podpisal sem namreč Peticijo proti davku na knjigo. In zdaj bom storil še naslednjo koristno potezo: da bom predlagal bralcem tega bloga, da storijo enako. Peticijo najdete tukaj.  

Novosti v Google Scholarju

Nedavno sporočilo v Google Blogu opozarja na izboljšave v Google Sholarju. Novosti predvsem pomagajo raziskovalcem slediti aktualne raziskave. Ne gre za enostavno sortiranje zadetkov po datumih, ampak za rangiranje, ki upošteva uglednost avtorja, predhodne članke v reviji, število že nabranih referenc in podobno, pravega algoritma nam seveda ne razkrijejo. V iskalcu po izhodiščni rešerši sprožimo dodatno iskanje z aktiviranjem polja "Recent articles" ali pa izberemo "All articles" za celoten spisek. Koristno!

Iz našega COBISSa pa nas obveščajo, da je vzpostavljena povezava med vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in servisom Google Scholar. Vzpodbudno!

LexisNexis, mediji in blogi

Da bo potrebno blogosfero še spoštljiveje obravnavati kot doslej, zlasti s strani medijskih hiš kaže tudi odločitev, da ameriška podatkovna baza LexisNexis, ki oskrbuje tudi žurnaliste, svojim naročnikom poslej ponuja vsebine relevantnih blogov.

Dobičkonosni Elsevier

Kot nam sporoča Richard Sietmann v e-reviji HeiseOnline je znanstveno založništvo še vedno zelo donosen posel. Letno poročilo britansko-holandskega založnika Reed Elsevier objavlja za poslovno leto 2005 7% povečanje prometa na vrednost 7,54 milijard Euro in rast dobička (pred obdavčitvijo) za 9% na 1,02 milijarde Euro. Pri tem je od štirih stebrov koncerna še vedno najbolj profitna prav znanstvena založba Elsevier z 655 milijoni Euro dobička in to pri celotnem prometu 2,1 milijarde Euro. Odprti dostop torej še vedno ne ogroža skoraj monopolnega položaja ključne svetovne založbe.  

Nova revija odprtega dostopa

Danes z veseljem povzemam po Suberjevem blogu novico, da je v reviji Information Research izšel članek, ki izpod peresa Bo-Christer Björka in Žige Turka predstavlja novo revijo odprtega dostopa The Electronic Journal of Information Technology in Construction. Naj v isti sapi povem, da sta avtorja tudi glavna nosilca izjemno zanimivega in pomembnega projekta odprtega dostopa SciX, o katerem sem tudi v tem blogu že pisal.  

Prihaja Microsoftov Academic Search

Microsoft je v svoj portal Windows Live dodal tudi iskalec Academic Search. Že po imenu lahko sodimo, da se Google Scholarju pa tudi Elsevierjevem iskalcu Scirus torej obeta resna konkurenca. Orodje je še v zgodnji beta različici in nabor znanstvenih založb oz. revij, ki jih bo iskalec sposoben preiskovati bo objavljen na tej strani portala Academic live. Na voljo bo tudi blog razvijalcev. (povzemam po Recherchen blogu).

Iskalec Pixy

Google Images je priljubljen način iskanja slikovnega materiala na spletu. Za medijski svet pa bo morda koristna dopolnitev iskalec Pixy saj je njegova značilnost, da išče slike in video vsebine v virih RSS (RSS feeds).

Blogger naprej!

Kot poroča Washingtonpost.com o analizi ComScore Media Metrix o spletnem prometu, se je rast obiska spletnih strani v lanskem letu upočasnila (na vsega 4 %), močno pa se je povečal obisk spletnih strani, ki jih oblikujejo sami bralci, zlasti blogov. Tako se je obisk strani Blogger.com med februarjem 2005 in februarjem 2005 povečal za 528% (!).

Konferenca Berlin 4

Od 29. do 31. marca letos je na Inštitutu Max-Planck za gravitacijsko fiziko (Albert Einstein Institute) v Potsdam-Golmu potekala že četrta konferenca Berlin 4 Open Access. Namen teh mednarodnih konferenc je soočenje različnih iniciativ in ključnih nosilcev v gibanju odprtega dostopa. Konferenca je bila nadaljevanje predhodnih srečanj katerih skupni cilj je uveljavljanje t. i. Berlinske deklaracije. In zdaj je tudi že na voljo večina prezentacij predavateljev letošnje konference.

Splet kot medij

Blogosfero vztrajno obremenjujejo s pričakovanji, da naj bi v prihodnje prevzela pomemben delež medijske komunikacije. Splet seveda tudi sicer postaja pomemben vir medijsko pomembnih informacij, zato ni nepričakovano uveljavljanje specializiranih iskalcev za to vrsto materiala. Nekaj tega na nemškem govornem področju: Journalistenlinks.de, Recherchenportal, RedTram, Romso, Infobroker.ch, Internet Links fuer Journalisten. Vmes je tudi veliko blogov z novicami.      

IKT in visokošolsko poučevanje

Tokrat bi vas rad opozoril na zares izjemno spletno stran z imenom HigherEd BlogCon; kot pravijo ustvarjalci je e-konferenca namenjena predstavitvam, kako nove spletne komunikacijske tehnologije in socialno programje spreminjajo visokošolsko poučevanje. Že takoj včerajšnja serija prezentacij pod naslovom The Impact of New Tools on Teaching nam v obliki »podcastov« ali »screencastov« ponuja številne pobude za popestritev pouka. In kaj sta oba pojma »podcast« ali »screencast« boste tudi izvedeli v teh nastopih. Opozoril bi vas, da si na računalnik naložite program Flash, ker ga bo Internet Explorer za prikazovanje potreboval. In do konca konference 28. aprila nas čakajo še druge zanimive teme!

EU o odprtem dostopu

Končno se je k odprtem dostopu jasneje oglasila tudi Evropska skupnost. Izšlo je dolgo pričakovano poročilo "Study on the Economic and Technical Evolution of the Scientific Publication Markets in Europe". Poročilo je na voljo kot .pdf dokument.

Pravniki o odprtem dostopu

Na katedri prof. G. Spindlerja iz Univerze Goettingen so izdali knjigo "Rechtliche Rahmenbedingungen von Open-Access-Publikationen", torej o pravnih okvirih odprtega dostopa. Zvestobo obravnavanemu konceptu so avtorji dokazali tudi s tem da je knjiga v odprtem dostopu, torej kot e-knjiga v formatu .pdf, na voljo na spletu. Žalostni so morda angleško govoreči. (Zahvala za info: prof. Suberju in Golem.de).

Iz Warwicka

Danes se oglašam iz nekoliko oddaljene lokacije. Na University of Warwick se udeležujem 158. rednega srečanja Society for General Microbiology. Ne zgolj zato, ker sem njihov član; v sredo imamo okroglo mizo na temo prihodnjega evropskega visokošolskega izobraževanja v mikrobiologiji v senci Bologne. Upam, da bo kaj koristnega iz tega za vse nas!

Me je pa navdušilo, kako imajo urejeno spletno povezavo. Ne zgolj to, ko sem zvečer že ob prihodu opazil, da po vseh hodnikih upravne zgradbe visijo po stenah ekrani z dostopom v splet. Prav ustregli so mi, ko so mi nato dodelili za bivanje običajno študentsko sobo. Zelo dostojna: rekel bi "hotel za tri ***". Najbolj radoveden sem bil, ko sem prebral v obvestilih, da ima vsaka soba urejen dostop v splet. Zvečer sem sicer ugotovil, da sem za svoj notesnik pozabil doma Ethernet kabel; zjutraj sem ga brez težav dobil v shopu na kampusu. Potem pa poskus: bal sem se seveda, da bo notesnik prostestiral in zahteval vse mogoče nastavitve. Sploh nič od tega, takoj ob priklopu sem zaznal, da sem v Spletu, deluje mi Skype, takoj sem tudi z oddaljenim dostopom na Rodici in vse drugo seveda. Enkratno! Sledi preskus hitrosti; uporabim svojo običajno povezavo na "speedtest". Rezultat znova navdušujoč: 1900 kilo v odhodu in 300 kilo v prihodu; ko bi le tako delovalo doma ali na faksu... Super, res!!!

Sicer je pa tudi Warwick Campus enkraten: šele ko človek to vidi razume, kako je organiziranost univerze v kampus obliki funkcionalna. Odlično!