Proverbiarium 7

Pauperis est numerare pecus.
(Le siromak prešteva svojo čredo).

Per ardua ad astra.
ali:
Per aspera ad astra.
ali tudi:
Per angusta ad augusta.
(Trda je pot do slave (do zvezd)).

Agencija podpira arhiv

Dober zgled organizacije odprtega depozitnega arhiva (repozitorija) nam ponuja ena od kanadskih agencij za financiranje raziskovanja. International Development Research Centre (IDRC) je namreč svojo digitalno knjižnico oblikovala kot arhiv odprtega dostopa. Ko bi to le postala splošna praksa nacionalnih agencij! (po Suberju).

Nastopanje v akademski javnosti

Vse, ki ne spremljate romunov's bloga, naj opozorim na >tale zapis.  

Learning Space

O spletnih učnih materialih v odprtem dostopu sem že večkrat govoril; zadnjič >tukaj. Tokrat bi posebej opozoril na spletne tekste, ki jih v splošno uporabo ponuja britanska Open University: Learning Space.

Proverbiarium 6

E cantu cognoscitur avis.
Po petju spoznamo ptico.

E fimbria de texto iudico.
Tkanino presojam po vlaknu.

Elephantum ex musca facis.
Delaš iz muhe slona.

Elita pa taka...

Nerad uporabljam ta blog za obravnavo pol(iti)(emi)čnih tem, vendar včerajšnje Omizje mi je dvignilo temperaturo do ravni, ko moram povedati svoje mnenje. Upam, da sodelavci Univerze v Ljubljani ne bomo občepeli kot polite kokoši v poplavi diskvalifikacij (o nekvaliteti UL oz. njenih članic in ob banaliziranju očitnih mednarodnih uspehov te šole), ob pavšaliziranju ukrepov (predpostavka, da je model privatne šole predestiniran za oblikovanje elit), ob obilju ciničnega posmeha (»…saj nam UL s svojimi ukrepi pomaga pri našem uveljavljanju…«) in ob nespretnem argumentiranju polresnic (o možnostih realizacije javno zasebnega partnerstva v tem trenutku v našem prostoru). Ključni ton oddaje sem najbrž ustrezno začutil: trenutno reformiranje visokošolske scene naj bi nam skozi privatne šole zagotovilo nacionalno elito (ki nas bo najbrž znova popeljala v svetlo bodočnost). Če bi skušal videti razpravljavce (ves čas bom govoril le o moškem delu vabljenih gostov) kot model nacionalne elite, bi se mi ob upoštevanju položajev, ki jih zasedajo in vehemenci njihovega nastopanja, že zlomila prva iluzija. Ob tako avtoritarni in nespoštljivi obravnavi edine dame v njihovi sredi mi je seveda hudo za perspektivo načrtovane slovenske elite.

Najbrž je odveč razpravljavce spomniti na globlji pomen besede »Universitas«, ki je v večini definicij razumljena kot skupnost učiteljev in učencev. Da odličnost šole pomeni odličnost učiteljev in učencev in da se skozi odličnost slednjih izpriča odličnost prvih, je gotovo uporaben kriterij za presojo kvalitete. Najbrž veliko boljši kot način »fenotipske« presoje: »… kdo je dober učitelj se takoj vidi, se takoj ve…« . Blagor njim, ki mislijo, da obvladajo tak poenostavljen način presoje za tako občutljivo kategorijo kvalitete.

Sprašujem se tudi, kako so sprejeli včerajšnjo predstavitev svoje šole kot »monopolnega mastodonta« študenti UL. Seveda me mika, da bi razpredal še o usodi koncepta oblikovanja peščice majhnih visokošolskih ustanov za peščico »prihodnje elite«, medtem ko vso ostalo ukaželjno populacijo pustimo, da odide na evropske in druge tuje univerze ali pa da se sprijaznijo z zatočiščem na hirajočih preostalih domačih javnih visokih šolah, ki bodo ostale na pogorišču privatizacijske reforme. Ali pa tole: kaj je bolje za avtonomnost šole in učitelja, da je privezan na »državne jasli« (seveda v demokratični družbi!) ali pa da je izpostavljen kapitalskim interesom svojega zasebnega partnerja?

In da ne bom predlog, ker računam, da se bodo oglasili na to temo še drugi z boljšimi argumenti in boljšimi podatki, naj izpostavim samo še en podatek. Ko je nemška vlada pred časom sklenila zagotoviti razvoj peščice elitnih visokih šol, sta ji bili v cilju dve izhodišči: izbrala je predvsem med javnimi univerzitetnimi ustanovami in storila je to PREDVSEM s krepko dodatno injekcijo proračunskih sredstev. Zaman iščem podobnosti v pristopu!

Google še s prezentacijskim orodjem

Znova so se okrepile govorice, da bo zdaj Google ponudil še zadnje orodje iz običajne sestave t. i. "office" orodij. K orodjema Docs & Spreadsheets bodo dodali še platformo za prikazovanje powerpoint prezentacij, kot lahko preberemo >tukaj.  

Medijski blogi

Blog Medienlese prinaša spisek nemških medijskih blogov. Obsežna lista dokazuje, da postajajo blogi vse pomembnejša konkurenca klasičnemu časnikarstvu, saj je možnost dvosmerne komunikacije zanimiv izziv aktivnim bralcem. Spašujem "blogoleg(ic)e" ((iz: bloger(ica) + koleg(ic)a)) ali je "novičarski blog" primeren sinonim za medijski blog.     

Publish or Perish

Med brskanjem po spletu sem naletel na programsko aplikacijo Publish or Perish,  s katero je mogoče vrednotiti citirane znanstvene prispevke pridobljene z iskalcem Google Scholar. Izračunava precejšen nabor statistik, med drugim tudi h-indeks. Zanima me ali pri nas že kdo preskusil ta program in kakšne so izkušnje.

Portal Depot

JISC (omenjen že v prejšnjem postu) je omogočil vzpostavitev osrednjega združevalnega portala za britanske institucionalne depozitne baze (repozitorije) z imenom The Depot, ki bo v kratkem zaživel. S tem bo realiziran eden od projektov depozitnih baz, katerih razvoj vzpodbuja JISC že dalj časa. V zavihku Q&A spleta Depot lahko preberemo ključne prednosti nove združevalne baze. Prof. Harnad v svojem blogu vzpodbudno komentira novi projekt, dodaja pa nekaj priporočil za njegovo izboljšavo.

Dodano 08. 08. 2007: zdaj lahko o arhivu Depot poslušate tudi podcast Petra Burnhilla iz EDINAe.

Univerzitetni depozitni arhivi

Nekajkrat sem se že dotaknil tega problema in vedno znova tudi upal, da bodo država/univerze prisluhnile razvoju, ki ga lahko spremljamo v razvitem svetu, pa nič...

Če samo citiram JISC* : " ...(t)he general strategy being adopted in the UK is that every university should develop and establish its own institutional repository (IR), as part of a comprehensive ‘JISC RepositoryNet’...".

* kaj je JISC ?: je britanska nacionalna agencija za podporo izobraževanja in raziskovanja z vzpodbujanjem inovacij v novih tehnologijah in z nudenjem ustreznih storitev. Ima letni proračun skoraj 100 milijonov € in servisira preko 700 EDU in R&R ustanov.

Presoja z vrstniki

Tale članek izpod peresa Tracey Caldwel v reviji Information World Review na zanimiv način predstavi več poskusov preoblikovanja t. i. ocenjevanja ali presoje z vrstniki  (angl. "peer review"), ki so se jih v zadnjem času lotile nekatere ugledne znanstvene revije. Iskanje novih poti je razumljivo zaradi slabosti sedanjega sistema, ki je predvsem dolgotrajen.

O avtorskih pravicah

Na spletni strani World MIT si lahko ogledate video podkast panelne razprave z naslovom "Kako ravnati z avtorskimi pravicami v korist napredka raziskav in izobraževanja", ki so jo na MITju organizirali v januarju letos. Deli razprave se dotikajo tudi ključnih vprašanj odprtega dostopa.

Tako bi lahko Slovenci počastili Avsenike

Ameriška nacionalna knjižnica Library of Congress (LoC) najavlja spletno stran, ki bo posvečena zgodovini znane himnične skladbe Amazing Grace in bo povezana tudi z zbirko Chasanoff/Elozua Amazing Grace Collection, v kateri je registriranih 3.049 znanih posnetkov te himne v najrazličnejših izvedbah.

Ob tem sem pomislil, da bi v podobnem projektu naša "nacionalka" (NUK) lahko pripravila splet na katerem bi bila predstavljena in zanamcem ohranjena fenomenalna pot našega narodnozabavnega Ansambla bratov Avsenik, ki so gotovo prispevali k prepoznavnosti Slovenije v svetu več kot marsikateri bolj slavljeni nacionalni pomnik. Danes bi imeli še možnost tudi zvočnega beleženja avtentičnih pričevanj tistih, ki so ustvarjali in po svetu vodili to glasbeno skupino. Ob tem bi lahko pripravljali tudi zbirko vseh glasbenih del v svetu, ki so se napajala  na vzoru tega genuinega in na nek način slovenskega avtentičnega melosa. Najbrž je naloga NUKa tudi ohranjanje te vrste narodne dediščine.

First Monday

Bralcem, ki še ne poznate revije odprtega dostopa First Monday na temo interneta, jo lahko samo zelo priporočim. Aprilska številka prinaša kar tri članke o Wikipediji, članek o blogih v politiki, o spletni uporabi učnih materialov in še marsikaj.

Zanemarjanje OD

V marcu sem poročal o študiji, kako raziskovalci uporabljajo znanstvene informacijske vire. Zdaj se je pojavila še obsežnejša študija "Uporaba akademskih knjižnic in njihovih uslug s strani raziskovalcev". Gotovo bodo ugotovitve v študiji zlasti koristile knjižničnim delavcem pri oblikovanju strategij, kako lahko učinkoviteje servisirajo uporabnike-raziskovalce. Na drugi strani pa se nad kritičnimi ugotovitvmi lahko zamislimo tudi raziskovalci in prilagodimo svoje navade pri dostopanju do informacij. Tako so npr. možnosti, ki jih v tej smeri ponuja Odprti dostop (OD) slabo prepoznane in zato tudi slabo izkoriščane.

Proverbiarium 5

Saepe nihil inimicus est homini quam sibi ipse.
Pogosto je človek najbolj sovražen sebi.

Satius est pedibus labi quam lingua.
Bolje da nam zdrsne noga kot jezik.

Scientia nihil aliud est quam veritatis imago. (F. Bacon, 1561-1626)Znanost ni nič drugega kot slika resnice.

Zasanjani idealisti

No, zdaj vsaj vem kje mi je mesto. Blog Relationeering je opravil analizo (nemške) blogosfere in rezultat je simpatičen: blogerji smo v večini "zasanjani idealisti". Sicer je pa zgodba daljša - morda rahlo predolga - pa kljub temu vredna branja.  

"Framing" v znanstveni misli

Na blogih blogerskega portala ScienceBlog se je nedavno razplamtela razprava o tem, kako naj znanstveniki izboljšajo svoje komunikacijske navade. Okvir razpravi daje članek Chrisa Mooneya in Matthewa Nisbeta "Framing Science", ki je nedavno izšel v reviji Science (316, (2007) 5820, str. 56). Članek je žal v embargu revije, kratek povzetek pa lahko najdete >tukaj. Oba avtorja sta k sreči številne odmeve na članek ujela v svojih blogih: The Intersection in Framing Science in jih tudi komentirata. Dodatno je razpravo obogatil bloger Coturnix, ki je obsežen post posvetil razpravi k članku. Vsekakor komentarji odkrivajo zanimivo tematiko, saj je veščina komunikacije pogosto omenjana slabost udeležencev v znanosti. Neučinkovitost pri sporočanju aktualnih znanstvenih dosežkov in slaba promocija znanosti sta posledici, ki se nam opletata.

Ker se še nisem uspel dokopati do temeljnega članka, ki je sprožil tokratno razpravo, naj se vzdržim komentarja; kot rečeno pa je že branje blogerskih komentarjev zanimivo. Naslov izvirnega članka je vezan na pojem "framing", pozna ga komunikologija; hvaležen bom stroki, če me pouči, kako ga sloveniti.

Vredno je pogledati še >sem.

Knjižnični blogi

Ko prebiram post Roddy-ja MacLeoda, knjižničarja na Heriot Watt University, ki ga je na pijateljevo vabilo objavil na blogu UK Web Focus Brian-a Kelly-ja, se najprej navdušujem nad bogastvom britanske knjižničarske blogosfere, takoj nato pa se vprašam, čemu ta medij ni vabljiv za naše knjižničarje. Morda pa so in samo ne vem zanje; hvaležen bom za vsak namig, da nimam prav.