Mors certa, hora incerta.
Smrt je gotova, ura negotova.
Mors et fugacem persequitur virum.
Smrt ujame tudi človeka, ki pred njo beži.
Mors laborum ac miseriarum quies est.
Smrt je počitek po naporu in nadlogah.
Weblog (blog) namenjam kontaktom z družino, prijatelji in študenti. Naslov skuša povedati del cilja: je skrajšana sintagma za vseživljenjsko učenje - "life long learning". A blog (the title is for "Life Long Learning") I'll use for contacting my family, friends and students daily (or weekly or monthly...)
Mors certa, hora incerta.
Smrt je gotova, ura negotova.
Mors et fugacem persequitur virum.
Smrt ujame tudi človeka, ki pred njo beži.
Mors laborum ac miseriarum quies est.
Smrt je počitek po naporu in nadlogah.
Včeraj začeto in danes končano posvetovanje »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v Ljubljani, je brez dvoma bilo koristen mejnik, najprej ker se je ob pomoči ekspertize gostujočih predavateljev iz tujine in ob predstavitvi domačih izkušenj in rešitev doslej najbolj celovito lotilo odprtega dostopa (OD) pri nas.
Med smotri, morda zgolj skritimi smotri, je posvet, verjamem, imel tudi željo, da osvetli trenutno stanje OD v Sloveniji in določi usmeritve kam naprej. Izraziteje je v današnjem drugem dnevu posveta bilo veliko govorjenja o repozitorijih, zlasti pod geslom nacionalnega repozitorija in poslušalec je skoraj dobil vtis, da so ti odprtodostopni arhivi ključ do celovite rešitve OD. Še več, razprava o potrebnem delu na repozitorijih je izrazito izpostavila nujnost novih organizacijskih enot, novih kadrov in novih sredstev. Ne rečem, da to ni ena koristnih sestavin OD, ne verjamem pa da je ta trenutek to najpomembnejši dejavnik. Zlasti ne ker smo več ali manj šele na začetku in zlasti ne, ker se na ta voz takoj pripenjajo npr. želje za pripravo futuristične, totalne zbirke vseh mogočih informacij: pisnih, zvočnih, video in kakršnihkoli že vsebin. Sam razumem OD, sicer res da skozi oči skromnega uporabnika njegovih uslug, manj kot projekt organiziranja kompleksne infrastrukture ampak prednostno kot gibanje znanstvene javnosti, kot produkt Odprte družbe, torej z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. OD naj bi v prvem koraku predvsem zagotovil neoviran, torej brezplačen dostop do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost. Najprej to. V nadgradnji pa bi kasneje seveda lahko dobival nove, dodatne vsebine in možnosti, vendar začnimo abecedo pri alfi. In seveda ob upoštevanju možnosti, ki jih omogoča agregiranje, velika prednost spletne tehnologije in nasprotje centralizacije.
V diskusiji na posvetu sem srbeč jezik skušal ohladiti s predlogom, kako vidim kot bistveno in ta trenutek nujno odločitev domačega financerja javnega raziskovanja, da zahteva od vseh raziskovalcev, ki uporabljajo javna sredstva, da mandatno odlagajo svoje recenzirane objave v eni od oblik OD, bodisi v zlati ali v zeleni varianti. Morda bodo potrebne manjše korekture dosedanjih praks, tako v načinu uvrščanja mandatiranih vsebin v zbirke, pa morda v omilitvi zahtev pri določanju odličnosti objav na podlagi uglednosti revij ipd. Dovolim si tezo, da raziskovalec zaradi večjega izplena citatov, ki mu jih prinaša OD lahko učinkovito nadomesti vrednost, ki jo prinaša z dejavnikom vpliva izražena odličnost objave. Le dogovoriti se moramo tako.
Drug moj predlog pa je bil, da strokovnjaki, ki sodelujejo v posredovanju informacij, na prvo mesto svojih nalog uvrstijo izobraževanje svojih uporabnikov, raziskovalcev, o OD. Za slednje sem namreč še vedno prepričan, da se ne odločajo za OD deloma iz nepoznavanja in deloma iz inertnosti. Ker ne poznajo vseh prednosti, ki jih lahko pridobijo z odprtim dostopom, se najprej bojijo, da bo novost pomenila za njih nove obveze, kot je to res veljalo za marsikatera novost zadnjih let in da bodo morda prizadeti v kariernem napredovanju, ker odprti dostop pač še ni enakovreden v scientometričnem vrednotenju.
Na posvetovanje PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV, ki bo 27. in 28. oktobra 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union in ga organizirata Sekcija za visokošolske knjižnice in Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v soorganizaciji z Inštitutom za novejšo zgodovino pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, so prijavljeni 203 udeleženci, referenti, organizatorji, vabljeni gosti in predstavniki sponzorjev.
Haudquaquam difficile Atheniensem Athenis laudare.
Ni težko v Atenah hvaliti Atenca.
Hectora qui nosset, felix si Troia fuisset.
Kdo bi vedel za Hektorja, če bi Troja bila srečna.
Blogerka Dorothea Salo je v svojem zapisu zbrala nekaj najboljših letošnjih prispevkov o odprtem dostopu. In kot simpatično pravi v uvodu: “…odprti dostop še ni poglavitna usmeritev, vendar v tem letu je podstavil svojo nogo med vrata…”
Zakaj je odprti odstop v prednosti pred plačljivim dostopom do znanstvenih člankov? Kratko in jedrnato povedano v >tem prispevku.
Teden med 18. in 25. oktobrom je namenjen obveščanju javnosti o odprtem dostopu (OD). Govorimo na eni strani o gibanju, saj ima OD korenine v pobudi znanstvene javnosti z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. In gre na drugi strani za organiziranje neoviranega, torej brezplačnega dostopa do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost.
V naslednjem tednu se tudi v Sloveniji konkretneje seznanjamo z različnimi vidiki pojavnosti OD dostopa in s prednostmi, ki jih zagotavlja znanstveni srenji. Sekciji za visokošolske in za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije organizirata dne 27. in 28. 10. 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union posvetovanje “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” pod pokroviteljstvom ARRS.
Non est bonum esse hominem solum.
Ni dobro da je človek sam.
Non est eiusdem et capere aliquos velle et timere.
Ni mogoče nekoga obvladati in se ga istočasno bati.
Non est fas omnia nosse.
Ni prav, da vse vemo.
Kot je mogoče prebrati v povzetku raziskave objavljene v Online Information Review samoarhivirani (torej odprtodostopni – OD) članki kmetijskih raziskav pritegnejo več citatov kot članki brez odprtega dostopa (ne-OD).
Ko zadnje dni spremljam zaključna dejanja pri organizaciji posvetovanja o odprtem dostopu “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” v organizaciji ZBDS in pod pokroviteljstvom ARRS, ki bo v Ljubljani 27. in 28. oktobra, razmišljam o dvojem. Na eni strani sem vesel, ker se kljub relativni zamudi, če stanje primerjam z evropsko-ameriškim raziskovalnim prostorom, zdaj vendarle ta tematika pogumneje predstavlja tudi naši akademski javnosti. Na drugi strani pa me žalosti, da ostajajo napori organizatorja več ali manj omejeni na skupino knjižničarskih in informacijskih navdušencev na ljubljanski Univerzi in v obeh osrednjih knjižnicah, NUK in CTK. In da je npr. za tematiko, ki je izrazito pomembna za raziskovalce in pedagoške delavce v visokošolskem okolju, tako težko pritegniti k predstavitvi izkušenj in vzbuditi pripravljenost za razpravo med sodelavci iz akademskega okolja. Zlasti zato ker imajo nekateri vendarle že določene izkušnje s tem vse bolj aktualnim načinom razširjanja znanstvene in strokovne informacije. Odgovoriti si na vprašanje iz naslova tega zapisa ne znam, razmišljam pa ali je morda pojav povezan s splošno zakrčenostjo slovenske akademske srenje ob simptomatiki o kateri smo lahko v zadnjih dneh in tednih brali kar nekaj kritičnih zapisov tudi v medijih. In če država pripravlja nove dokumente, kot sta NPVŠ in RISS, bi veljalo z njima predvsem ustvariti take pogoje za delovanje raziskovalne in izobraževalne sfere, da resornemu ministru ne bo treba v skrbi omenjati opazovane “resignacijo ali apatijo”, kot lahko preberemo v enem njegovih nedavnih govorov.
V zanimivem prispevku “Keeping Bits Safe: How Hard Can It Be?” razpravlja D. S. H. Rosenthala o trajnosti in ohranljivosti digitalnih podatkov v sistemih IKT.
Problematiki široke dostopnosti znanstvenih podatkov je posvečeno poročilo EZ/Evropske komisije “Riding the wave - How Europe can gain from the rising tide of scientific data”.
Dober primer hišne odložiščne baze (repozitorija) odprtodostopnih člankov/prispevkov avtorjev, ki so povezani z MIT, je baza MIT Open Access Articles. Odlikuje jo pregledno oblikovano in učinkovito iskalno okno.
Si finis bonus erit, totum bonum erit.
Konec dober, vse dobro.
Si fore vis sanus, ablue saepe manus.
Če želiš biti zdrav, si pogosto umij roke.
Si fueris Romae, Romano vivito more,
si fueris alibi, vivito sicut ibi.
Če si v Rimu, živi po rimsko,
če si drugje, živi kot živijo tam.
Letošnja generalna skupščina eIFL (… in kdo je eIFL?), med 6. in 8. avgustom v švedskem Lundu, se je predvsem ukvarjala z uveljavljanjem in objavljanjem v odprtem dostopu. Pri tem je posebne pozornosti bila deležna tudi problematika odprtega dostopa v tranzicijskih državah; o tem piše Dana Heegen. In nekaj o tem bomo brez dvoma slišali tudi na našem posvetovanju kasneje v tem mesecu.
Heather Morrison je na svojem blogu predstavila statistične podatke o vzpodbudni rasti revijalnega odprtega dostopa. Directory of Open Access Journals (DOAJ) je samo v zadnjem četrtletju dodal 312 naslovov do trenutnega števila 5.452. V naboru Open Journal Systems (OJS) iz iniciative KPK je celo že več kot 6.600 odprtodostopnih revij.
Če boste potrebovali pomoč pri identifikaciji IP naslovov, vam bo v pomoč spletna stran IPaddress.com s svojimi različnimi funkcijami.
Res, non verba.
Dejanja, ne besede.
Res est magna tacere.
Velika stvar je molčati (Molk je zlato).
Res sacra miser.
Nesrečnik je sveta stvar.