OA in Berlin 3

Harnadov članek "The Implementation of the Berlin Declaration on Open Access" v marčevski številki D-Lib Magazine pač vsi simpatizerji OA morate prebrati; sicer pa je tako bogato povezan z referencami, da vam ne bom nič več pripovedoval, skočite semkaj...; če pa imate še nekaj več časa pa pojdite virtualno še na konferenco Berlin 3: semkaj...

Institucionalna odložišča

Ko se oglasijo veliki, majhni ponavadi utihnejo in prav je, da tudi prisluhnejo: tak je star avtoritaren vedenjski vzorec. Modri pa se mu podredijo tudi v permisivnem okolju in taki občutki so me prevzeli, ko sem bral prispevek "Partnering helps institutional repositories thrive" na spletni strani Thomson ISI. Mora že biti razlog, da se v podporo t. i. "institucionalnih odložišč" (institutional repositories - IR) oglaša sam James Pringle, podpredsednik razvoja pri Thomson Scientific. Je vredno prebrati njegov prispevek in dobro bi bilo, ko bi ga s preudarkom prebral pri nas kdo, ki ima pristojnost odločanja v teh zadevah.

Citiranje OA

Čeprav sem na to opozoril že v v svojem blogu 26. januarja letos, bi vas ponovno napotil na nedavno (8. marca) dopolnjeno bibliografijo Steva Hitchcocka na strani Opcite projekta o vplivu objavljanja v odprtem dostopu (OA) na citiranost avtorjev. Rezultati študij so tako prepričljivi, odzivnost avtorjev v svetu pa začuda zelo obotavljiva!!! Čovek ne more verjeti, kako zelo je raziskovalna srenja v določenih vedenjskih vzorcih rigidna; kot bi ne veljalo pravilo »Publish or perish!«

Opozoril bi še na novo revijo namenjeno virtualnemu pouku "e-learning and education (eleed) Journal", ki seveda deluje po načelu Odprtega dostopa.

Podcasting

Kot kaže se na spletu uveljavlja novo močno orodje, t. i. »podcasting«. Poznavalci veste, da je to ponudba osebnih informacij, kot jih npr. dnevno pripravljamo v weblogih, le da pri tej novosti v splet pošiljamo zvočne datoteke, najpogosteje kot datoteke MP3. Sicer pa več o tem lahko preberete na strani Wikipedije. Zadeva je še toliko bolj mikavna, ker jo je mogoče sprejemati tudi z alternativnimi predvajalniki npr. tudi z iPodom ali pa z mobilniki (sicer ne kar običajnimi!). Celo eden velikih gurujev bloganja Lawrence Lessig se je že preskusil v tem mediju.

Soavtor Bloggerja Evan Williams zdaj pripravlja tudi svojo posebno platformo za ta spletni pripomoček z imenom Odeo.

Iskalci blogov

Za vse, ki želimo učinkoviteje raziskovati blogosfero s specifičnimi pojmi oz. na posebnih tematskih področjih bo zelo dobrodošel nov iskalec Blogdigger. No, tudi že doslej pri tej nalogi nismo bili povsem brez pomoči, drug tak iskalec, ki se je pojavil tudi nedavno je BlogFox, specializirano iskanje je ponujal tudi Feedster, lotile pa so se tega tudi večje hiše npr. Ask Jeeves s svojim AJ Blog. Uveljavljena je še kot podatkovni vodič pripravljena Blogorama, v nemškem prostoru pa imajo v čislih Bloglines.

Tekstovno rudarjenje napreduje.

Članek "Facts from Text—Is Text Mining Ready to Deliver?" avtorjev Dietricha Rebholz-Schuhmanna, Haralda Kirscha in Francisco Couto-e, ki je izšel v PLOS Biology (vol. 3 (2005) ) nam približa nekatere realne možnosti in tudi pasti novih pristopov pri upravljanju z znanjem (knowledge management). Članek je seveda v odprtem dostopu.

Pogled v LRB

Zopet je vredno pogledati v prihajajoci zvezek London Review of Books, ki nam prinaša med drugim tudi članek Slavoja Žižka z naslovom "Dva totalitarizma" in obravnavo trenutno pač v več vidikih aktualne teme. Na strani s člankom so povezave še do nekaterih drugih Žižkovih prispevkov.

"in/ali" IF

V četrtkovi prilogi dela Znanost nam je prof. dr. Žiga Turk ponudil v razmislek tehtno dilemo, ali je slavni dejavnik vpliva ("Impact factor" - IF) res pravo merilo za ocenjevanje slovenskih raziskovalnih projektov. Zadeva je aktualna zavoljo nedavno objavljenega Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov s strani Agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Bologna... tretjič

Naša "bolonjska" reforma mi ne da miru. Sedim na sestankih in slišano me utrjuje v prepričanju, da je nekaj zelo narobe. Pomisleki me občasno prisilijo, da jih zapišem; morda bo koga zanimalo, zato ga usmerjam na stran Bologna 3.

Izobraževalne revije odprtega dostopa

Dr. Mihevc nas je pred kratkim na univerzitetni spletni strani Kakovost opozoril na revijo odprtega dostopa The Electronic Journal of e-Learning EJEL, ki je namenjena temam preučevanja, uvajanja in upravljanja virtualnega pouka. V zadnjem času to ni edina izobraževalna revija, ki se pojavlja v odprtem dostopu. Taka je tudi napovedana revija IJEDICT (z zelo dolgim naslovom!), ki naj bi povezala raziskave in prakso v uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Revija SLEID (tudi z dolgim naslovom) je elektronska revija za prestrezanje problemov na križišču učenja, vrednotenja, inoviranja in razvoja. Revija IRRODL (zaradi dolgega naslova naj bo dovolj le akronim) ponuja znanje in razumevanje na področjih teorije, raziskav in prakse v t. i. odprtem učenju in učenju na daljavo. The ALN Magazine je namenjen temam asinhronega omreževanja pri pouku. BEEP že z naslovom Best Educational E-Practices kaže na vsebino, zahteva pa ta revija prijavo, ki je brezplačna. Computing Unplugged je namenjen mobilni učni uporabi. eLearn Magazine je novičarska revija, ki naj služi tistim, ki delajo, učijo in poučujejo na različnih področjih uporabe računalnikov. First Monday je revija o internetu na interentu. From Now On je revija odprtega dostopa o izobraževalni tehnologiji, ki zahteva prijavo uporabnika. Revija Information Week pogosto objavlja članke o e-(po)uče(va)nju. Revija Innovate je namenjena "on line" poučevanju in zahteva registracijo, ki je brezplačna. Journal of Technology Education izpričuje namen z naslovom. Kairos je elektronski časopis, ki raziskuje teme na križišču retorike, tehnologije in pedagogike. Learning Circuits promovira in razširja e-poučevanje. Učenju na daljavo je namenjena revija Online Journal of Distance Learning Administration. Revija The Teaching with Technology Today je posvečena učnim tehnologijam.

Konferenca Berlin 3

V Veliki Britaniji se je na univerzi v Southamptonu med 28. februarjem in 1. marcem letos zbralo 60 uglednežev iz akademskih ustanov, založb in knjižnic na tretji (nadaljevalni) konferenci Berlin 3 Open Access. Referate s te konference lahko na tem spletu pričakujemo v kratkem. Profesor Harnad, ključni zagovornik gibanja, ki želi doseči, da bi svetovna produkcija znanstvenega pisanja bila bralcem na voljo brez omejitev, je novinarjem povedal, da so dosegli pomemben premik meje v smeri doseganja tega cilja. Če je t.i. Berlinska deklaracija izpred treh let bila okostje, so mu zdaj dodali mišice. Skupina evropskih univerz in raziskovalnih ustanov, ki ustanavljajo t. i. institucionalna odložišča, kjer avtorji deponirajo spletne kopije polnega teksta svojih, v znanstvenih revijah objavljenih člankov, se vzpodbudno povečuje. Vprašamo se seveda lahko čemu npr ljubljanska Univerza ne zbere poguma za tak korak. Ko že nismo v elitnem klubu najboljših univerz bi lahko bili vsaj med onimi, ki pogumno in vizionarsko iščejo nove poti pri sporočanju svoji znanstvenih dosežkov javnosti. Končno bi tako raziskovalci samo vrnili del dodane vrednosti tistim, ki so njihovo raziskovalno delo financirali. In to nikakor v svojo škodo, ker z dodatnimi potmi do bralcev samo povečujejo odmevnost svojega raziskovanja. Res je, da pri pogumnejšem administrativnem urejanju tega področja kolebajo predvsem države v katerih imajo sedež mogočni svetovni založniki znanstvene revijalike. Slednji se seveda bojijo, da bi razmah Odprtega dostopa zmanjšal njihove dobičke. Vladni resorji previdno čakajo rezultate raziskave Evropske skupnosti o trgu akademskega založništva, ki je v teku. Ali pa lahko rečemo, da nekoristno odlašajo?

Revija o izobrazevanju

Naj vas opozorim na novo revijo v nemškem jezikovnem področju, ki se bo posvečala interdisciplinarnemu raziskovanju vseh vidikov izobraževalnega procesa. Pomembno je, da je revija na voljo v odprtem dostopu in da bodo prispevki ocenjevani z vrstniki; najdete pa jo na spletu z imenom Bildungsforschung.

mreža, ki omreži...

Nenavaden mož, tale Marcus P. Zillman, sicer pa je opremljen s spoštljivim naborom kvalifikacij, kot to razberemo iz njegovega življenjepisnega bloga. Mož je podjeten in podjetnik (The Virtual Private Library™) na področju posredovanja informacij. Ponuja jih na različne načine, tudi v obliki klasične knjižne izdaje. Primera sta: eCurrent Awareness Resources™ Business Intelligence Report in Internet Sources™ Manual. Za posamezna ožja tematska področja izdaja t. i. Internet MiniGuides. Razen tega pa deluje na več področjih tudi kot svetovalec in kolumnist. Zelo aktualen je njegov dnevniški blog, med njegovimi povezavami pa najdemo še dostop do različnih drugih rešitev ICTja. Vsekakor pa nas "omreži" s svojimi tematskimi spiski najrazličnejših spletnih naslovov, ki jih najdemo v obliki stalno ažururanih blogov in ki so opremljeni tudi z obsežnejšimi anotacijami. Kot vzorec značilne ponudbe spletnih povezav naj služi indeks aktualnih spletnih naslovov za področje agrikulture.

O blogih in "bloganju"

Če ste bili doslej zgolj bralec blogov ali ste novinec v tem mediju bo morda koristno branje, ki ga ponuja John C. Dvorak v svojem prispevku Understanding and Reading a Blog (for Newcomers). Morda vas to vzpodbudi, da se lotite priprave in urejanja lastnega bloga (ali webloga, kar je starejše in pravilnejše poimenovanje tega spletna programja). In če vas bo zamikalo si izberite ponudnika, ki omogoča prost dostop ali pa je vsaj poceni in je delo s programom zlahka obvladljivo. V to skupino šteje nedvomno Blogger, ki ga tudi sam uporabljam, razen tega izkušeni blogerji priporočajo še: Movable Type (koristi malo znanja v programiranju), Live Journal, Blogsome, Xanga, in 20Six UK ( ki omogoča tudi podporo mobilnemu bloganju - v svoj blog lahko vpisujete s pomočjo MMSa ali email-a). Sicer pa lahko obilo koristnih napotkov o blogih preberete npr. na servisu About.

O varni prehrani

Kot lahko preberemo v britanskem tisku je Food Standard Agency priporočila umik okoli 350 proizvodov iz britanskih trgovin zaradi morebitnega ogrožanja zdravja. Sporni so nekateri dodatki hrani, predvsem gre za barvilo Sudan I. Prav v vrhu spiska je znan proizvajalec Worcester omake.

Razširimo nabor pojmov...

Kot kaže bomo pri delu na Spletu vse pogosteje srečevali dva dodatna pojma: "moblog" in "linklogging". In kaj bi naj bil moblog - upam, da bomo kmalu dobili tudi poslovenjen izraz? Slike, ki jih posnamemo z GSM telefoni z vgrajenim fotoaparatom in možnostjo povezave na Splet (GPRS, UMTS, ipd.) pošljemo na posebno spletno stran, kjer jih dodatno opremimo s tekstom in tako oblikujemo prikupen spletni album. Zadeva ima lahko, razumljivo, tudi akademsko in strokovno uporabo. Najbolj znan moblog je baje tisti, ki ga ureja Joi Ito.
Linklogging obeta v znanosti še precej večjo uporabnost. S pojmom opisujemo povezovanje različnih vsebin na spletu, lahko brez globlje obdelave njihove vsebine. Lahko pa s tako povezavo oblikujemo tudi podatkovno zalogo referenc opremljenih s krajšimi opombami, torej z anotacijami in po potrebi s povezavo do polne vsebine npr. znanstvenega ali strokovnega teksta, s čimer pridobimo močno informacijsko orodje. Dva najbolj znana spleta te vrste sta CiteULike in Connotea, za biomedicinsko rabo pa nastaja splet Biologging. Podoben temu je tudi splet z imenom del.icio.us, v katerem lahko oblikujete lastne, anotirane sezname zanimivih spletnih naslovov, ki jih pa lahko pregledujejo tudi drugi uporabniki; ne imenuje se zato postopek zastonj "socialni bookmarking".

Evropska knjižnica (TEL)

Potem, ko je bil v letu 2004 uspešno zaključen evropski raziskovalni projekt TEL, je Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) odločila, da s prvim četrtletjem leta 2005 začne z delom Evropska knjižnica (EL) in nadomesti dosedanji portal evropskih nacionalnih knjižnic Gabriel. Med izvajalci projekta TEL, nato organizatorji EL in poslej med njenimi članicami je od vsega začetka tudi slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in na njenih spletnih straneh lahko zveste več o projektu TEL.

kaj je Oriel?

Raziskovalcem v bioloških vedah se je vse težje znajti v podatkovnem bogastvu, ki ga ustvarjajo raziskave v genomiki in bioinformatiki; v pomoč naj bi jim poslej bila tudi nova iskalna orodja, ki jih jim bo ponudil nov portal Oriel iz hiše EMBO in ki je nastal kot projekt 5-tega Okvirnega evropskega programa.

eIFL.net in Odprti dostop

eIFL.net je neodvisna fundacija, ki uveljavlja razširjanje elektronskih knjižnih in revijalnih virov v deželah v prehodu in v deželah v razvoju. Slovenski partner COSEC jo opredeljuje kot največji mednarodni konzorcij knjižničarstva v svetu. eIFL.net je nedavno pričel z novo promicijsko akcijo uveljavitve Odprtega dostopa med svojim članicami v okviru katere bi predvsem podprli ustanavljanje institucionalnih depozitnih arhivskih baz (repozitorijev).

Pri NIH so se končno odločili...

3. februarja so ameriški Nacionalni inštituti zdravja (National Institutes of Health - NIH) končno objavili svoja pravila o objavljanju raziskovalnih rezultatov, ki so v delu ali celoti financirani z njihove strani. Načrt, ki bo stopil v veljavo 5. maja letos, obvezuje raziskovalce, da prostovoljno odložijo oz. oddajo končno obliko manuskripta raziskovalne objave, potem ko je bila ocenjena z vrstniki ("peer-review"), v arhivski elektronski bazi PubMed Central, kakor hitro je mogoče po objavi. Avtorji se lahko odločajo za takojšnjo javno oddajo ali pa najkasneje v 12 mesecih po objavi v reviji. Težave je mogoče pričakovati ob dejstvu, da je prepuščeno raziskovalcem, da se pogodijo z založniki revij o ureditvi avtorskih pravic.
Založniki neprofitnih založb (npr. znanstvenih društev) so se že oglasili z odklonilnim neodobravanjem take rešitve, prav tako pa tudi zagovorniki Odprtega dostopa niso zadovoljni; kot vsak kompromis je zadovoljstvo nekje v sredi. Vsekakor pa je to daleč več od tega, kar ni uspelo v Veliki Britaniji ob najprej napovedani potem pa umaknjeni podobni rešitvi s strani britanske vlade v lanski jeseni.