Proverbiarium 354

Acti laboris comes est laetitia.
Zaključeno dela spremlja veselje.

Ad augusta per angusta.
Do slave se pride po ozki poti.

Ad captandam benevolentiam.
Da si pridobimo naklonjenost.

Google ne išče več posebej blogov

Pri prebiranju Netbib Webloga sem bil najprej vesel ugotovitve, da se blogom priljubljenost vrača, zlasti v akademskem okolju. Avtor sicer ne navaja reference, ki mu dovoljuje to trditev, naj jo torej sprejmem s pridržkom, bil bi pa dejstva, kot rečeno, vesel. Drug podatek je tudi zanimiv. Namreč ugotovitev, da je prenehal delovati posebni Googlov iskalnik za bloge. Poslej lahko torej iščete  s splošnim guglanjem ali pa uporabite katerega od obeh posebnih iskalnikov, ki jih avtor opisuje: Twingly ali Meltwater Icerocket, a me pa nista ravno pretresla.   

Proverbiarium 353

Ad paenitendum properat, cito qui iudicat.
Hitro tudi obžaluje, kdor hitro sodi.

Ad perniciem solet agi sinceritas.
Iskrenost običajno vodi v pogubo.

Ad praesens ova cras pullis sunt meliora.
Jajca danes so boljša kot piščanci jutri.
(mi pravimo: Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.)

Ali Google pripravlja presenečenje

Wired nas obvešča, da lahko morda v odprtem dostopu pričakujemo novost, ki nastaja pri Googlu pod naslovom Google  Science in bi lahko morda pomenila tudi temeljit pretres v akademskem objavljanju. Naj bi ne šlo zgolj za odprtodostopnost nastajajočih raziskovalnih materialov, ampak tudi učinkovitejše sodelovanje pri nastajanju večavtorskih objav, saj bi naj za ta namen povezali obstoječe servise Google Docs, Google Plus in YouTube. Veliko izkušenj pri funkcionalnem povezovanju svojih servisov so si pri Googlu nedvomno pridobili tudi že v projektu Google for Education, kar je nedvomno obetavna napoved, da bo v akademskem okolju nastala nova ekspertiza, ki sega tako v področji izobraževanja in raziskovanja. Dveh dejavnosti, ki sta tudi sicer popkovno najtesneje povezani.         

Dopolnjevanje raziskovalnih rezultatov

Kot poroča revija THE pripravlja odprtodostopna revija eLife  inovacijo v objavljanju s katero želijo avtorjem omogočiti da po že objavljenih rezultatih te razširijo z novostmi v t.i. “raziskovalnem napredku” (research advance). Nedvomno bo to pospešilo objavo novih dosežkov in pri tem nekoliko olajšalo zamudno pripravo klasične objave. V nadaljevanju eksperimenta razmišljajo tudi, da bi dodajanje novosti omogočili tudi avtorjem, ki niso med ustvarjalci izvornega članka.

Odprtodostopne revije v Web of Science

Kolegici dr. Kotarjeve sem hvaležen, ker je opozorila na spisek odprtodostopnih revij, ki so vključene v TR ISI Web of Science.

Proverbiarium 352

E verbis  fatuos, ex aure  tenemus asellum.
Po besedah prepoznamo bedaka, po ušesih osla.

Ex avaritia omnia scelera ac maleficia giguntur.
Iz lakomnosti se rojevajo vsi zločini in hudodelstva.

Exceptio firmat rugulam.
Izjema potrjuje pravilo.

Novo vodstvo pri reviji Science

AAAS (American Association for the Advancement of Science) je na čelo vodenja revij Science imenovala Kenta Andersona, ki se je med drugim proslavil na blogu The Scholarly Kitchen s prispevki, v katerih je bil posebno odklonilen do odprtega dostopa (OD) in še zlasti do PLoS, kot nam to zelo plastično predstavi dr. Michael Eisen. Ker je bilo v zadnjem času pri reviji Nature mogoče spremljati ugodne premike v smeri večje naklonjenosti OD, se sprašujem, ali se bosta zdaj obe ključni svetovni znanstveni reviji v tem pogledu močneje diferencirali. Uvodne napovedi sicer govorijo drugače; celo v smer večje podpore OD z ustanovitvijo posebne tovrstne revije. Počakajmo, morda pa tisti slovenski rek:”Volk dlako menja, čudi pač ne” tu ne bo držal.

Odprtodostopni članki vplivnejši

Objavljena je še ena študija, ki dokazuje, da so članki v odprtem dostopu pogosteje obiskovani in tudi večkrat citirani kot članki dostopni zgolj v plačljivi obliki.   

Neusmiljeni dobički v založniški dejavnosti

Spodnja tabela prikazuje, kako neusmiljeno visoki so dobički v znanstvenem založništvu, če jih primerjamo z nekaterimi drugimi dejavnostmi.

Proverbiarium 351

Amat victoria curam.
Zmaga prinaša skrbi.

Ambitio multos mortalis falsos fieri subegit.
Častihlepnost je mnogo ljudi prisilila v neiskrenost.

Amicitia inter pocula contracta plerumque vitrea.
Prijateljstvo sklenjeno ob čaši je večinoma stekleno.

Dejavniki vpliva BioMed Central revij

Hiša Thomson Reuters (ISI) je objavila nove dejavnike vpliva (Impact Factors – IF). Odprtodostopni revijalni ponudnik BioMed Central ima zdaj med ocenjenimi že kar lepo število svojih revij.

Zanesljivost kolegialne presoje

Kot se povečuje nezaupanje v kolegialno oceno (peer review) iščejo založbe zanesljivejše načine presoje znanstvenih prispevkov. Pri tem skušajo nekatere revije v večji meri uveljaviti t.i. dvojno slepo presojo (double-blind peer review) pri kateri avtorji ne vedo, kdo jih presoja in tudi recenzentom ni sporočena identiteta avtorjev.  Ta način je bolj popularen v družbenih vedah, manj je v uporabi v naravoslovju. Seveda tudi tak pristop spremljajo pasti. Ena večjih je možnost, da seveda recenzent, ki bi naj poznal področje v katerem razsoja zelo verjetno prepozna avtorj(a)e. In seveda s tem postane zadeva sporna, ker se ocenjevalec odloča obremenjen s tem podatkom. Dodatno k temu je pri tem nevarnost dvojna, da je recenzent pravilno uganil avtorja ali pa je pogrešil; obakrat bo presojanje obremenjeno enkrat z napačno predpostavko, drugič z odločanjem ob prepoznanem avtorju. Seveda je težko obraniti iluzijo, da v večini primerov to ne bo imelo nikakršnega učinka na objektivnost presoje, bodisi, da gre za benevolenco pri presoji ali za izrazitejšo kritičnost pri ocenjevanju. Zanimivo je, da avtorji, ko so  imeli na voljo, ali se odločijo za dvojno slepo presojo ali za odprto identifikacijo večinoma niso izbrali slepe presoje. Kot bi načrtno ali nezavedno vendarle želeli, da recenzent ocenjuje tudi njihov dotedanjih opus; ta slednja podmena je seveda moj zelo oseben pomislek.    

Kako ustvariti odprtodostopno revijo?

Če vas zamika, da bi izdali svojo odprtodostopno revijo vam bo morda v pomoč infografika, ki jo ponujajo tukaj.

Brskanje v DOAJ nekoliko drugače

DOAJ - Directory of Open Access Journals - dodaja na svojem blogu nekaj  dodatnih možnosti brskanja po naborih razpoložljivih revij. 

Springerjev odmeven prispevek k OD

Vsekakor je mogoče založniški hiši Springer priznati posebne zasluge, ki jih ima pri uveljavljanju odprtega dostopa. Z vključitvijo BioMed Central založbe pred časom v svoj okvir in z lastnim konceptom SpringerOpen iniciative izstopa med velikimi svetovnimi akademskimi založbami. Pravkar slavi vzpodbuden rezultat 200.000 v odprtem dostopu objavljenih člankov.

Poznate DASH?

Vsekakor je vredno, da (s)poznate DASH - Digital Access to Scholarship at Harvard,  ne nazadnje tudi zato, ker ga upravlja prof. dr. Peter Suber, ena osrednjih osebnosti gibanja odprtega dostopa sploh. Več o samem repozitoriju pa si lahko preberete tukaj in spoznate vzorčni primer kako lahko akademska ustanova uveljavi vse prednosti odprtega dostopa do različnih avtorskih vsebin.

Proverbiarium 350

Igni probatur aurum, virtus miseria.
Zlato se preskuša z ognjem, pogum z nesrečo.

Ignoramus et ignorabimus.
Ne vemo in ne bomo vedeli.

Ignoscito saepe alteri, numquam tibi.
Pogosto oprosti drugim, sebi nikoli.

OA v socialnem mrežju

Po Petru Subru povzemam spiske nekaterih socialnih mrežnih medijev o odprtem dostopu – OD (Open Access (OA)

Blogi o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Blogs_about_OA

Twitter naslovi za odprti dostop:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Twitter

Google+ strani  o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Google.2B

Sicer pa na tej strani Wikipedije najdete tudi povezave še do nekaterih drugih omrežnih naslovov OD

Izzivalna medicinska revija

Odmevni madžarski promotor IT v medicini Bertalan Meskó najavlja izzivalno revijo The Medical Futurist, s katero želi nedvomno vzpodbuditi delavce v medicini k izkoriščanju možnosti,  ki jih ponuja digitalna tehnologija. Dr. Mesko je tudi znan po svojem blogu Science Roll, deluje v Google+, rad pa se tudi oglaša na Twitterju.

Research Information o OA

Avgustovska/septembrska številka revije Research Information je tokrat prednostno posvečena odprtemu dostopu (Open Access – OA).

Open Access Academy

Če vas še vedno bega kakšno vprašanje, ki zadeva odprti dostop (Open Access) potem vam predlagam, da se  vključite v Open Access Academy in si privoščite kratek tečaj. Sicer pa boste v tej akademiji našli še marsikaj zanimivega. 

Populariziranje znanosti

Razširjanju znanstvenih dognanj v javnosti je namenjen portal PUBLISCIZE. Vključite se lahko kot raziskovalec, ki želi širiti svoja spoznanja, kot organizacija, ko to želi v širšem kontekstu ali kot znanstveni navdušenec, ki želi spremljati aktualna sporočila.

Izziv vsem v E-izobraževanju

Znova se nam obeta odličen izobraževalni dogodek. Centralna tehniška knjižnica in partnerici (NUK in UL) pripravljajo v oktobru strokovno srečanje knjižničarjev z naslovom
E-IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE.
Domačim predavateljem se bo po videokonferenčni zvezi pridružil tudi Willem van Valkenburg (Manager Production & Delivery at TU Delft Extension School) s temo “Open and Online Education: What, Who and Why (subtitle: and how libraries can lead)”.
Prisrčno vabljeni so učitelji in pedagoški sodelavci. 

Proverbiarium 349

Mentiri non didicere ferae.
Živali se niso naučile lagati.

Merces ultroneae putent.
Preveč ponujano blago smrdi.

Me sol, vos umbra regit.
Mene vodi sonce, vas senca.

O slovenski blogariji

Po dolgem času je v naših javnih medijih znova nekaj besede o blogerjih v Sloveniji. Moj priljubljeni novinar Kučić objavlja v Delu svoje razmišljanje o krizi slovenske blogosfere. Sam sem žalosten, ker se praksa blogov v RS ni bolj uveljavila v strokovni in znanstveni spletni publicistiki. Saj je bilo nekaj poskusov, celo nekaj odličnih začetkov (primer Nove biologije), vendar je zadeva skoraj zamrla. Pred časom sem se trudil, da bi slovenske blogerje v stroki povezali v nekem metablogerskem okolju, npr. v slovenskem agregatorju kot jih poznamo v tujini npr. v Research Blogging, ScienceBlogs  ali v Scientopia.  Ali kot to počno revija Scientific American v svojem agregatorju The Network Central, revija Wired v Wired Science Blogs oz. OA založnik  PLOS v   PLOS Blogs. Naša tiha ambicija je bila, da tak domač agregator morda s časom postane zasnova spletnega, torej odprtega kolegialnega ocenjevanja (peer review) za avtorje znanstvenih prispevkov. Ideja, kljub vključitvi javnih ustanov v načrtovanje, ni zaživela.

Tablice… za kaj le…?

Kolega Miro Pušnik je na FB postavil vprašanje:

…pa kaj bodo delali s tablicami?

In nisem se mogel premagati, da bi ne priložil komentarja… Bom vesel, če naju kdo pouči, da se motiva!

To je pa res dobra novica!

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je s 1. julijem sprejela nova pravila pri objavljanju zapisov povezanih z njenim delovanjem. Članke, kjer so avtorji ali soavtorji sodelavci WHO oz. dela avtorjev, ki jih je financirala WHO bodo objavljena v režimu odprtega dostopa (OA). To zagotavlja obveza, da so dela pripravljena v Creative Commons licenčni verziji in da je zagotovljeno deponiranje članka, kjerkoli bo že objavljen,  v bazi Europe PubMed Central z najdaljšim OA embargom 12 mesecev.

20 let ideje Odprtega dostopa

Pred dvajsetimi leti je prof. S. Harnad predlagal raziskovalcem naj kopije svojih objav, ki so jih objavili v znanstvenih revijah ponudijo v svoboden dostop na svetovnem spletu. Ta svoj “subverzivni predlog” je kasneje obdelal v knjigi in ideja je prerastla v danes legitimno gibanje, ki ga poznamo pod sintagmo “Odprti dostop” (Open Access). O tem ga je v intervjuju povprašal na svojem blogu R. Poynder.

Proverbiarium 348

Peccantem puerum quisquis non corrigit, odit.
Kdor ne popravlja grešnega dečka ga sovraži.

Peccare licet nemini.
Nihče ne sme grešiti.

Peccatum trahit semper ad deterius.
Greh vedno vodi do hujšega (greha).

Scientific Research Publishing

Tokrat naj se ustavim pri akademskem založniku Scientific Research Publishing (SCIRP). Da ne bo pomote, sploh mu ne želim delati posebne reklame, čeprav je to odprtodostopna založniška hiša, ki izdaja kakšnih 200 revij iz različnih strokovnih področij. Da sem previden pri omenjanju te založje je tudi zato, ker jo (sicer sporni) Jeffrey Beall  uvršča v svojo listo predatorskih revij. Ker pa pogosto zadeve niso samo črne in bele, naj sivinski prehod pojasni wikipedijin zapis o  SCIRP založbi.

Pa nazaj k razlogu čemu sploh pišem o vsem tem: pri SCIRPu so pripravili uporaben uvodnik Introduction to Open Access, ki je prav koristen za hitro predstavitev ideje odrtega dostopa, poleg tega pa na svojem blogu promovirajo izjemno risanko Nicka Shockeya in Jonathana Eisena Open Access.  Vsaka reč je za nekaj dobra, rad rečem.

O predatorskem založništvu

Članek Predatory Open-Access Publishers nas seznani z vse večjim problemom predatorskega založništva, ki ga omogoča razmah digitalnih tehnologij in moteče spremlja odprtodostopno iniciativo. Ponuja tudi predloge reševanja tega problema.

Proverbiarium 347

Experientia et omnium rerum magistra.
Izkušnja je učiteljica vsega.

Ex preteritis praesentia aestimantur.
Po preteklosti ocenjujemo sedanjost.

Exspectat tempus sapiens.
Modrec si vzame čas.

Predlog: izpolnite vprašalnik

Fantom na CTK boste brez dvoma zelo pomagali, če izpolnite ta Vprašalnik o e-učenju. Na delo!!!

Nov direktorij odprtega dostopa–ROAD

The International Centre for the registration of serial publications (CIEPS) ali na kratko ISSN International Centre nam ponuja novo storitev: ROAD - Directory of Open Access scholarly Resources. Storitev so razvili v povezavi z organizacijo UNESCO in jo tudi oblikovali v podporo njihovega Global Open Access portala (GOAP).

Proverbiarium 346

Suis fortuna cuique fingitur moribus.
Vsakomur določa usodo njegov značaj.

Summum ius, summa iniuria.
Najvišja pravica, največja nepravičnost.

Sunt facta verbis difficiliora.
Dejanja so težja od besed.

Nova iniciativa vrstniške presoje (peer review)

Nastaja nova iniciativa vrstniškega ocenjevanja znanstvenih prispevkov (peer review) pod imenom Onarbor. (Je nisem preskusil, morda pa se kdo od bralcev z več izkušnjami pri ocenjevanju pisne znanstvene produkcije loti presoje.)

Open Book Publishers

THE piše: Potem ko je skupina sodelavcev Univerze Cambridge leta 2008 ustanovila  založbo Open Book Publishers, so izdali že  42 knjig, število bralcev pa je naraslo od začetnih 5.000 leta 2009 na skoraj 150.000 lani. Vse knjige lahko berete v odprtem dostopu, nekatere pa si lahko tudi prenesete na svoj medij.

Tedensko o odprtem dostopu

O tem, kaj se tedensko dogaja v odprtem dostopu ( ali vsaj  kar je avtor bloga uspel najti ), na >tej povezavi.  To je tudi dostop do matičnega spleta iniciative Gumb Odprtega Dostopa (Open Access Button). Se jim lahko pridružite!

Osvajalni pohod tablic

Prodaja tablic raste bolj kot je kadarkoli rastla prodaja PCjev pravi Mary Meeker, kraljica interneta.

Proverbiarium 345

Dura lex, sed lex.
Zakon je trd, vendar je zakon.

Durate et vosmet rebus servate secundis.
Vztrajajte in se ohranite za srečne čase.

Durum est telum necessitas.
Stiska je hudo orožje.

Zanimiv blog

Na blogu Under The Raedar je mogoče najti nekaj prav zanimivih zapisov o odprtem dostopu.

Proverbiarium 344

Intermissa minus sarcina pondus habet.
Breme je lažje, če vmes počijemo.

In tranquillo gubernator quilibet esse potest.
V mirnem je lahko vsak krmar.

In utrumque paratus.
Pripravljen za oboje.

Pomanjkljiva seznanjenost raziskovalcev z modelom OD

Raziskovalka  Lu Xiao iz LSE ugotavlja v anketni študiji, da pomanjkljiva seznanjenost raziskovalcev z Wikipedijo in revijami odprtega dostopa negativno vpliva na njihovo predstavo o modelu odprtodostopnega objavljanja. In da je pogled različen v različnih strukturah raziskovalne srenje.

Pirati za odprti dostop

“…Velik del akademskega raziskovanja je v ZK (UK) temelji na denarju davkoplačevalcev.  Denar prihaja bodisi od raziskovalnih agencij (RC), kjer vlada potroši letno okoli  3 milijarde £, ali neposredno univerzam s strani agencije za financiranje visokega šolstva (HEFCe), ki je v letu 2011-2012 razdelila 1,6 milijarde £…”

“…rezultati tega raziskovanja v večjem delu nikoli niso dostopni davkoplačevalcem, ki so ga financirali. Namesto tega rezultate objavljajo v recenziranih znanstvenih revijah, ki jih izdajajo zasebne založniške hiše. V modernih časih  se objave oblikujejo v .pdf  dokumente, na voljo izza plačljive bariere, ki so sicer na mamljivem dosegu vendar pa nedostopne za tiste, ki niso pripravljeni odšteti 40$ za vpogled. Medtem lahko univerze in knjižnice odkupujo drage naročnine za te vsebine. Neto rezultat vsega tega je, da so raziskovalni rezultati dostopni le imetnim in samo raziskovalnim organizacijam in tudi njim ob velikem strošku…”

Gornji stavki so prost prevod drobca  iz daljšega dokumenta Piratske stranke Združenega kraljestva (PP UK), ki se je oglasila v podporo odprtega dostopa do znanstvenih objav.

Proverbiarium 343

Virtuti nulla via invia.
Odločnosti ni nobena pot neprehodna.

Vis consilii expers mole ruit sua.
Nerazumna sila se zruši od lastne teže.

Vis tu nosse hominem, qualis sit, perspice amicos.
Če želiš spoznati kakšen je človek, poglej po prijateljih.

Učbeniki v odprtem dostopu

Brez dvoma vam bo zanimiv ta spisek odprtodostopnih učbenikov, ki nastajajo v znani iniciativi spletnega pouka MIT OpenCourseWare. 

Odprti dostop za inovativne

Zanimivo razmišljanje o tem, kako bi morda lahko odprti dostop podprl inovativnost laičnih, a razmišljajočih bralcev, s presenetljivimi primeri iz ne tako oddaljene preteklosti, nam ponuja Richard Price, sicer utemeljitelj portala  Academia.edu.

Proverbiarium 342

Eminentis fortunae comes invidia.
Veliko srečo spremlja zavist.
Epistula non erubescit. Pisanje ne porumeni.
Equi donati dentes non inspiciuntur. Podarjenemu konju ne gledamo zob.

Založniška monopolistična manira

Kdor ne pozna scene delovanja znanstvenih založniških hiš naj si prebere ta izčrpen zapis ( in naj se ne jezi preveč, ker zaskrbljenost slabo vpliva na zdravje…)

Družbena omrežja v šoli

Simpatičen zapis o tem ali? in zakaj? je potrebno vključevati v pouk tudi družbena omrežja. Zakaj je treba učiti o njihovi uporabi in jih tudi uporabljati v učnem procesu.

Proverbiarium 341

Cum recte vivas, ne cures verba malorum.
Ker pošteno živiš, se ne oziraj na besede zlih.

Cum tacent, clamant.
Ko molčijo, vpijejo.

Cuneus cuneum trudit.
Klin se s klinom izbija.

Heartbleed nadloga

Tale Heartbleed hrošč pa nam jo je zagodel, če verjamemo  spletnim stranem, ki bijejo plat zvona. No tu sem našel nekaj dobrih napotkov, kje vse se skriva nevarnost. No, da bomo lažje poiskali morebitne grešne strani pa nam pomagajo tu: Heartbleed test, Critical Watch Heartbleed tester ali pa LastPass H. Checker; SSL Server Tester pa nam pokaže vsa SSL serverska mesta. Malo sem v zadregi, kdaj se naj lotim spreminjanja gesel, da ne bi bilo treba zadeve prepogosto ponavljati? 

Blog Open Science

Če še niste naleteli na blog Open Science vam ga toplo priporočam. Naj sem naletel pri brskanju za priporočili, kako spletno pisanje čim bolj optimizirati za iskanje na spletu. In nekaj prav koristnih napotkov sem našel v zapisu “Why and how should you optimize academic articles for search engines?” In ko sem se še malo razgledoval po blogu sem opazil še druge dobre zapise. Sicer vam pa že sam moto bloga pove veliko: “This is your guide to Open Access publishing”. 

”

Sankcioniranje izogibanja OD

Največja javna naročnika raziskovalnega dela v svetu (ameriški NIH ali britanski Wellcome trust) sta v v zadnjih letih najbolj potrpežljivo uveljavljala odprti dostop  (OD) za objave, ki so rezultat njihovega financiranja. Najprej so to počeli z  priporočili, kasneje pa so pričeli v pogodbe vključevati pogoj odprtodostopnega objavljanja. Zdaj pričenjajo pri  avtorjih, ki obvez ne izpolnjujejo tudi s sankcioniranjem, npr. z zamikom izplačil oz. z odklanjanjem novega financiranja, kot lahko preberemo v nedavnem članku v reviji Nature. Druge primerljive svetovne agencije, ki se sicer tudi že zavezujejo OD, trenutno prisilno še ne uveljavljajo pogodbenih določil, pričakovati pa je mogoče, da bodo sledile zgledom. 

Proverbiarium 340

Quod in animo sobrii, id est in lingua ebrii.
Kar je treznemu v srcu je pijanemu na jeziku.

Quod latet, ignotum est, ignoti nulla cupido.
Kar je skrito je neznano, neznanega ne pogrešamo.

Quod non opus est, asse carum est.
Kar ni potrebno je drago, tudi če gre za drobiž.

PubPeer

PubPeer je poskus uveljavljanja poobjavne vrstniške presoje (postpublication peer review). Na spletni strani najdete iskalno okno, dostopate pa lahko skoraj do vseh člankov z DOI številko in vseh predodtisov v arXiv. Kadar vam ne uspe najti prispevka z naslovom ali avtorjevim imenom zadostuje, če v iskalno okno vpišete številko DOI, PubMed ID, ali arXiv ID. Sistem tudi avtomatično obvesti avtorja, da je njegov prispevek v komentiranju, pričakuje pa se, da se avtorji vključijo v razpravo. Za obveščanje in komentiranje je na voljo tudi lasten blog.

Je že čas za poobjavno vrstniško oceno?

Vrstniška ocena, ki sledi objavi, je pravzaprav varianta odprte vrstniške ocene (“open peer review”). Ker jo že najdemo v praksi je zdaj vprašanje ali in kdaj se bo uveljavila?  

Proverbiarium 339

Stulti sunt, qui pro certis incerta sequuntur.
Neumni so, ki namesto gotovosti sledijo negotovost.

Stultum est hostem irritare potentem.
Neumno je dražiti močnega sovražnika.

Sua vitia fateri honestum est.
Pošteno je priznati svoje napake.

4. srečanje konzorcijev

CTK vabi na 4. srečanje članov konzorcijev:

4. srečanje članov konzorcijev CTK bo v četrtek, 3. aprila ob 9.00 uri v TR3, Trg republike 3, Ljubljana.

Udeležba na srečanju je brezplačna. Zaradi omejenih prostorskih možnosti je za udeležbo potrebna prijava. Vabimo vas, da se prijavite na e-naslov tilen.mandelj@ctk.uni-lj.si

Vljudno vabljeni in hvala za prijavo!

OKVIRNI PROGRAM SREČANJA
8.30-9.00
PRIJAVE
9.00-9.15
POZDRAVNI NAGOVOR

9.15-11.00
PREDSTAVITVE
Uvodni nagovor
Dr. Franci Demšar, ARRS

Science belongs to humanity
Alma Swan, BSc, PhD, MBA
Convenor, Enabling Open Scholarship
Director of Advocacy Programmes, SPARC

11.00-11.15
ODMOR

11.15-12.00
PREDSTAVITVE
Zakaj je potrebno oceniti kvaliteto konzorcijske nabave informacijskih virov in kako lahko to storimo?
prof.dr. Primož Južnič, UL FF

Konzorciji CTK: pregled stanja v 2014
Tatjana Intihar, CTK

Novosti na področju konzorcijskih licenčnih pogodb
mag. Karmen Štular Sotošek, NUK

12.00-12.30
ODMOR ZA KOSILO

12.30-14.00
PREDSTAVITVE
Oviralci prostega dostopa
red. prof. dr. Miran Hladnik, UL FF

Vloga knjižničarske stroke v okolju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji
doc. dr. Janez Štebe, UL FDV

Odprti dostop v luči Snowdenovih razkritij
Vuk Ćosić

Le vkup, le vkup, kreativna gmajna!
Domen Savič

Zagotovitev infrastruktur za odprti dostop
Peter Sterle

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport - Direktorat za informacijsko družbo

14.00
ZAKLJUČEK

OAIGjeva navodila za OD

Britanska OAIG (Open Access Implementation Group) je izdala izčrpna navodila po katerih naj bi se ravnali vsi, ki so na kakršenkoli način vpleteni v problematiko odprtega dostopa (OD), tako ponudniki kot uporabniki. Navodila svetujejo tudi vire za poglobljeno spremljanje vprašanj, ki jih OD prinaša.

Nov formular za vključitev revij v DOAJ

DOAJ je izdala nov formular za vključitev revij v nabor revij odprtega dostopa, ki ga spremlja tudi pojasnilo z razlogi te spremembe..

Proverbiarium 338

Fructu, non foliis arborem aestima.
Presojaj drevo po sadežu, ne po listih.

Fruges consumere nati.
Rojeni smo, da uživamo sadove.

Frustra surdas aures fatigare.
Zastonj je mučiti gluha ušesa. (Govoriti gluhemu.)

Google bi rad naredil osebne zdravstvene podatke javne

Na eni od letošnjih TED konferenc je soustanovitelj Googla Larry Page izdal svoje sanje, da bi osebni zdravstveni podatki postali javni. Seveda ob ustrezni in nedvoumni anonimizaciji izvora teh podatkov. To bi namreč omogočilo raziskovalcem, da bi, sledeč načelom odprte znanosti,  lahko zelo razširili obseg svojega raziskovanja in kar bi na koncu morda rešilo številna življenja.

iRights–revija o avtorski lastnini

Naletel sem na zanimivo revijo, pravzaprav, kot sami pravijo, gre za informacijsko platformo in spletno revijo o intelektualni lastnini. Govorim o iRights Info – reviji za razprave o intelektualni lastnini za nemško govorno področje. Presenetili so me z zanimivimi temami; zame zanimivimi zlasti ko gre za področje avtorstva v znanstveni publicistiki. Dober primer je npr. intervju z ameriškim zgodovinarjem Petrom Baldwinom, ko govori o prihodnosti intelektualne lastnine zlasti v akademskem pisanju. 

Wiley “za” altmetriko

Zanimivo in pohvalno; založba Wiley se je odločila podpreti altmetriko.

Nasveti pri izbiri OD revij

Odločili ste se objaviti svoj prihodnji članek v odprtodstopni reviji. Pri pregledu možnosti vas je število ponujenih možnosti spravilo v zadrego. Radi bi pridobili več gotovosti, da ne bi slabo izbrali. Na spletni strani RULA boste našli nekaj napotkov, da se boste lažje odločili ali pa svetovali komu, ki je podobno negotov kot ste vi. 

Predatorske revije

Z razmahom odprtega dostopa se je nenavadno močno povečalo število novih revij oz. založniških hiš, ki ponujajo objavljanje v revijah odprtega dostopa. Izkazalo se je, da je veliko teh revij nezanesljivih, nekvalitetnih, skratka brez potrebnega ugleda. Prijelo se jih je ime predatorske revije, saj jim je slej ko prej izključen cilj izvabiti od avtorjev sredstva, ki jih odprtodostopne revije pač običajno zaračunavajo kot stroške objave. Bloger  Jeffrey Beall je pripravil listo revij za katere sumi, da so revije te vrste in razkril je tudi kriterije po katerih je to presodil.

Proverbiarium 337

Intemperantia medicorum nutrix.
Nezmernost je rejnica zdravnikov.

Inter arma silent leges.
V vojni molčijo zakoni.

Inter arma silent Musae.
V vojni molčijo muze.

.

F1000 Research

Ali pozna kdo tole revijo: F1000 Research?  Gre za obetavno novo odprtodostopno revijo, ki obljublja zelo pregleden način vrstniške presoje (peer review), ali pa je to naslednji poskus danes žal tako pogostih predatorskih revij? Brskanje znotraj URL odkrije dovolj dobro izdelan sistem spletnega komuniciranja z uporabniki, tako, da najbrž velja počakati, kaj se bo izcimilo. 

Proverbiarium 336

E lingua stulta veniunt incommoda multa.
Iz neumnega jezika pridejo številne težave.

Encomia canere ante victoriam.
Peti zmagovite pesmi pred zmago.

Eo maiora cupimus, quo maiora venerunt.
Kolikor več imamo, toliko več želimo.

Avtorske pravice za osnutke člankov

R.Poynder je ponudil na svojem blogu zanimivo razpravo o pravnih vidikih odprtega dostopa. Namreč o spornem razhajanju mnenj, ali pomeni prepustitev avtorskih pravic revijalnemu založniku tudi prepustitev avtorskih pravic vseh predhodnih verzij, torej t.i.  osnutkov dela (angl. draft). V razpravo (tudi v komentarjih) so vpletena zelo ugledna imena, ki se ukvarjajo z avtorskim pravom, tako in je toliko bolj zanimivo razhajanje v njihovih mnenjih. Najbrž bo potrebno počakati na kakšno pravnomočno sodno razsodbo, ki bo to dilemo dokončno razpletla. Povzročena pa je bila z nedavnim pozivom založbe Elsevier avtorjem, da odstranijo tiste članke, objavljene v Elsevierjevih revijah, ki so jih avtorji kot kopije deponirali v različnih odprtodostopnih depozitnih bazah (npr. Academia.edu), o čemer sem pisal >tukaj.

Objavljenost raziskovalnih podatkov

Zanimiv pregled dostopnosti raziskovalnih podatkov, kot jih omogočajo znanstvene revije, med različnimi disciplinami.

Poročilo CRP Odprti podatki

V Arhivu družboslovnih podatkov FDV so ob zaključku CRP Odprti podatki izdali zaključno poročilo v obliki e-knjige, ki je prosto dostopna v Založbi FDV. Kot pravijo avtorji  je v delu Odprti podatki: načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji (avtorji: Janez Štebe, Sonja Bezjak, Sanja Lužar) podrobneje predstavljen pregled stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji in pregled stanja in aktivnosti na mednarodni ravni. Podrobnemu pregledu sledi akcijski načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji, gre za praktični rezultat raziskovanja, ki lahko služi kot izhodišče za pripravo nadaljnjih korakov in za praktično spodbudo akterjem na področju slovenske znanosti.

OCWC Global konferenca v Ljubljani!

Ali ste vedeli, da bo letošnja, po vrsti že tretja OCWC Global konferenca med 23. in 25. aprilom v Ljubljani, v Grand hotelu Union. Konference OCWC, ki jih organizira The OCW Consortium so vsakoletna priložnost na kateri se srečajo raziskovalci, učitelji, uporabniki in usmerjevalci politike, da bi se posvetili odprtemu izobraževanju in njegovemu vplivu na globalno izobraževanje.

Zanimiva sprememba v odprtem dostopu

Založnik v odprtem dostopu, PLoS, se je odločil spremeniti politiko objavljanja v svojih revijah, zlasti kar zadeva objavo dejanskih raziskovalnih podatkov. Gre torej za korak dalje na poti v odprto znanost. Če je doslej veljalo, da je avtor, ki je objavil v PLoS reviji omogočil bralcu, ki je to želel,  dostop do raziskovalnih podatkov, bo zdaj tak dostop postal obveza. S posebnim strinjanjem se bo avtor obvezal, da bodo raziskovalni podatki, na katerih temelji njegova objava, z dnevom objave na voljo tudi bralcem. Bodisi, da jih bo objavil v posebni tabeli, ali jih bo, če gre za večje nabore, objavil v posebnem suplementu k članku ali pa bo deponiral podatke v javno dostopni bazi. Še več, podatki naj bi bili dostopni tudi že recenzentom, torej bo treba založniku že ob pošiljanju prispevka omogočiti dostop do teh podatkov.

Pasti odprtega dostopa

Širjenje odprtega dostopa prinaša seveda tudi  bolj ali manj skrite slabosti, vmes tudi prave pasti, pri čemer je ena resnejših naraščanje nekvalitetnih in nezanesljivih ponudnikov servisa objave avtorskih prispevkov. Obsežno je ta problem predstavil Declan Butler v svojem prispevku Investigating journals: The dark side of publishing.

Proverbiarium 335

Una hirunda non facit ver.
Ena lastovica ne prinese pomladi.

Una mercede duas res adsequi.
Z enim plačilom doseči dve nalogi.

Unaquaeque enim arbor de fructu suo cognoscitur.
Vsako drevo prepoznamo po plodu.

Springer Open iniciativa

SpringerOpen, skupaj še z BioMed Central in Chemistry Central želijo svojo produkcijo ponujati v odprtem dostopu. Zato  vabijo raziskovalce, ki pri njih objavljajo, v posebno shemo Open Access Membership Program, v katerega je ta trenutek vključenih že več kot 450 članov. Ti krijejo stroške izdaje, zanje pa lahko to storijo tudi njihove ustanove. Ko sem pogledal v spisek članov iz 52 držav sem žal lahko ugotovil, da med njimi še ni nikogar iz Slovenije.

Prisluhnite razlagi o odprtem dostopu

Nick Shockey in Jonathan Eisen sta ob pomoči izjemne risane animacije Jorgeja Chama pripravila simpatično razlago in razpravo o odprtem dostopu v znanstvenem publiciranju.  Resničen užitek!

Copernicus Publications

Copernicus Publications (CP) je založnik vrhunske znanstvene literature od leta  1994, objavljajo pa v odprtem dostopu od leta 2001. Tega leta so tudi pričeli z inovativnim dvofaznim načinom javnega vrstniškega ocenjevanja  (peer review).  Tako sestavljata njihove publikacije z javno presojo (public peer-review) ocenjena revija in diskusijski forum s prispevki interaktivne javne presoje objav.  CP revije so primerjalno vrednotene s štirimi dejavniki vpliva: Thomson Reuterjevim dejavnikom vpliva (IF), Thomson Reuterjevim dejavnikom vpliva za pet let, s SCOPUSovim SNIP (Source Normalized Impact per Paper) in SCOPUSovim SJR (SCImago Journal Rank).

Proverbiarium 334

Ultra alterum tantum.
Več kot še enkrat toliko.

Ultra posse nemo obligatur.
Nihče ni obvezan, da stori nemogoče.

Umbram suam metuit.
Boji se (tudi) svoje sence.

Royal Society Open Science

Britanska Kraljeva družba (Royal Society – RS), nacionalna znanstvena akademija VB,  je že doslej podpirala odprti dostop (OD) do svojih znanstvenih publikacij, tako da omogoča zlati OD do publikacij v tiskani obliki in s posebnim poudarkom na reviji Open Biology, ki izhaja zgolj v spletni obliki. Zdaj RS najavlja, da bo  pričela z izdajanjem revije  Royal Society Open Science, s katero bo pokrila celotno področje naravoslovnih in matematičnih znanosti. Posebno zanimiva je odločitev, da bodo po želji omogočili tudi odprto presojo prispevkov (open peer review) in da bo  mogoče objavljati tudi članke, ki vsebujejo negativne rezultate. V krajšem začetnem obdobju bo nova revija opustila avtorske prispevke za objavo, avtorjem pa, kot za vse svoje objave RS v odprtem dostopu, omogoča ohranjanje avtorske pravice po licendi CC 3.0.  

Science Advances

American Association for the Advancement of Science (AAAS), založba, ki izdaja vrhunsko revijo Science napoveduje za začetek prihodnjega leta revijo Science Advances, ki bo samo digitalna in bo objavljala aktulne vsebine iz naravoslovja, inženirstva tehnologije, matematike in socialnih ved.

Proverbiarium 333

More maiorum.
Z navadami prednikov.

Mors sceptra ligonibus aequat.
Smrt izenačuje žezla in motike.

Mors sola fatetur, quantula sint hominum corpuscula.
Edino smrt pokaže, kako slabotna so človeška telesca.

PLOS Opens

V naboru blogov, ki jih pripravlja založnik odrtega dostopa PLOS smo dobili nov blog PLOS Opens. Obravnavali bodo najširši vidik odprtodostopne paradigme: odprte vire, odprte podatke, odprte standarde, odprte preglede in podobno. Težišče bo na spremljanju trendov, kako se znanstveno publiciranje spreminja in kako naj bi se spreminjalo v prihodnje.

De Gruyter Open

Zanimivo postaja, kako skuša vse več komercialnih založnikov znanstvenih publikacij formalizirati svoje poskuse odprtodostopnega publiciranja. Tako bo zdaj tudi založba De Gruyter  svoje publikacije, ki jih izdajajo v odprtem dostopu, ponujala z “blagovno znamko” De Gruyter Open, kot to sporoča revija Research Information.

Proverbiarium 332

Dicenda tacenda locutus. Govoril je o čemer je treba govoriti in o čemer je treba molčati.
Dictum sapienti sat est. Povedani pmetnemu zadostuje.
Dicunt: ius summum saepe summa est malitia. Pravijo: največja pravica je pogosto največje zlo.

Dileme odprtega dostopa

Kljub obetavnim premikom v uveljavljanju odprtega dostopa (OD) v znanstveni publicistiki, iniciativo vendarle ves čas spremljajo tudi pomisleki in odpori. In ti ne prihajajo samo s strani  založniških hiš, saj njihov odpor je mogoče razumeti. Tudi med utemeljitelji različnih modelov OD so opazni razkoraki, npr. v različnem tehtanju vrednosti zelenega in zlatega OD. Še o dilemah plačevanja stroškov objavljanja v OD revijah, o prihodnjih rešitvah umeščanja OD v delovanje knjižnic, o uporabi OD materialov v izobraževalnem procesu govori članek izpod peresa Alistair Horne v reviji Research Information.    

Aktualni zapisi o odprtem dostopu v 2013

Na spletu Open Access Now, ki je namenjen spremljanju in objavljanju novic o odprtem dostopu in znanstveni komunikaciji lahko >tukaj najdete povezavo do zbirke aktulnih zapisov  o spremljani tematiki v letu 2013 (v formatih EPub in PDF).

Vsebina:

Working With A Contributor’s Contract
Sarah Werner, 5 July 2012

A New Contributor’s Contact!
Sarah Werner, 5 August 2012

More Lessons On Negotiating A Contributor’s Contract
Sarah Werner, 21 October 2013

No More Half-measures: Anthropology Must Take Responsibility For Open Access
Andrew Asher, 5 February 2013

What is a (finished) dissertation for?
Library Loon, 26 July 2013

A Case Study in Closed Access
Adi Kamdar, 25 October 2013

The Past, Present and Future of Scholarly Publishing
Michael Eisen, 28 March 2013

Open Access, Tenure, and the Common Good
Barbara Fister, 22 October 2013

Chapter, Verse, and CHORUS: A first pass critique
Cameron Neylon, 7 June 2013

Elsevier is taking down papers from Academia.edu
Mike Taylor, 6 December 2013

Connecting the Dots
Kevin Smith, J.D., 11 December 2013

Proverbiarium 331

 Horas non numero nisi serenas.
Ne štejem ur, če niso vedre.

Hostes omnibus omnes.
Vsi so vsem sovražniki.

Humanarum rerum fortuna pleraque regit.
Večino človekovih zadev ureja sreča.

PLOS o podpori iniciativi Odprtih podatkov

PLOS želi posodobiti svojo politiko do raziskovalnih rezultatov, na katerih temeljijo objave v njihovih revijah. Že doslej so vzpodbujali avtorje, da bralcem v konceptu Odprtih podatkov omogočijo dostop do čim večjega dela originalnih raziskovalnih podatkov na katerih temelji vsakokratna objava. Zdaj želijo to usmeritev še utrditi in vabijo uporabnike PLOSa k razpravi na to temo, kar naj bi vodilo do izboljšanih navodil za avtorje.   

Ameriški proračun resno misli z odprtim dostopom

Ameriška vlada vse  bolj konkretno sankcionira svojo zavezo, da bo skušala kar se da veliko objav, ki imajo izvor v raziskavah financiranih iz javnega denarja, obvezati k objavam v odprtem dostopu. V nedavno objavljenem proračunu naj bi po tej poti vsaj polovica raziskovalnih sredstev končala v raziskovalnih rezultatih, ki bodo morali biti odprtodostopni znotraj leta dni po objavi. 

Nekaj pomembnejših blogov o odprtem dostopu

Open Access Archivangelism  osebni blog Stevena Harnada;
Repositories Support Project Blog  blog o RSP projektu;
SHERPA Services Blog  blog skupine, ki vzdržuje SHERPA projekt;
Open Access Tracking Project  je wiki orodje za spremljanje direktorija odprtega dostopa (OAD);
Open and Shut? osebni blog Richarda Poynderja;
Open Knowledge Foundation Blog  blog gibanja za odprte podatke;
Imaginary Journal of Poetic Economics  osebni blog Heather Morrisonove;
Research@StAndrews blog o odprtem dostopu knjižnice Univerze St. Andrews

Proverbiarium 330

Scientia potestas est.
Znanje je moč.

Scire aliquid laus est, pudor est nihil discere velle.
Pohvalno je nekaj vedeti, sramota pa ničesar se (na)učiti.

Scire leges non est verba earum tenere, sed vim ac potestatem.
Poznati zakone ne pomeni obvladovati njihovo besedje, ampak njihovo duh in moč.   

O vrstniškem ocenjevanju (peer review)

Bibliografija Charlesa W. Baileyja Transforming Peer Review Bibliography vključuje izbrane članke v angleškem jeziku, koristne za za razumevanje pomembnih sprememb v postopkih vrstniškega ocenjevanja (peer review process).

Proverbiarium 329

Hoc facias homini, quod cupis esse tibi.
Stori drugemu človeku, kar želiš sebi.

Hodie mihi, cras tibi.
Danes meni, jutri tebi.

Homines, dum docent, discunt.
Ljudje se, ko poučujejo, učijo.

Odprti podatki za odprto znanost

Na spletnem naslovu EU CORDIS najdete v odprtem dostopu študijo Riding the wave, ki jo je pripravila ekspertna skupina za znanstvene podatke Evropske skupnosti. Slogan “How Europe can gain from the rising tide of scientific data” najbolje predstavlja namen predložene študije, da s spodbujenjem ponudbe  znanstvenih podatkov v odprti dostop podprejo gibanje Odprte znanosti.   

Študija o zaščiti raziskovalnih podatkov

Na spletnem naslovu Universitätsverlag Göttingen najdete v odprtem dostopu večavtorsko študijo  “Safe to be open” o zaščiti raziskovalnih podatkov in priporočilih za njihovo uporabo in dostop do njih.

Proverbiarium 328

Impossibilium nulla obligatio est.
K nemogočemu ni mogoče nikogar siliti.

Imprudens vulgus tantum praesentia curat.
Nespametna drhal skrbi samo za sedanjost.

Improbe facit, qui in alieno  libro ingeniosus est.
Ne dela prav, kdor pametuje o tuji knjigi.