Proverbiarium 424

Est quaedam flere voluptas.
Tudi jok je neke vrste užitek.

Est quidquid in rebus.
Je nekaj na stvari.



Et ab hoste doceri.
Tudi od sovražnika se je mogoče česa naučiti.

Raziskovalni paraziti ali simbionti?

V zadnjem času se je tako v klasičnih kot v spletnih medijih pojavila razprava o tem v kolikšni meri so v iskanju novih spoznanj uporabni raziskovalni podatki iz t. i. odprtodostopnih (OD) podatkovnih baz. V ta sklop gredo podatki, ki jih kot ločen, spremljajoč material objavljajo (zaenkrat sicer še redki) raziskovalci v novih, večinoma OD revijah in podatki farmacevtskih podjetij, ki velikokrat podatke kliničnih raziskav odlagajo v posebnih (OD) platformah oz. repozitorijih. Domiselni raziskovalci lahko te podatke znova presodijo in se morda s postavitvijo nove hipoteze in njenim preverjanjem dokopljejo do novih spoznanj. Nekateri zaskrbljeni raziskovalci so temu pojavu skušali nadeti ime "raziskovalni paraziti" in želijo preusmeriti to početje v nadzorovan, sodelovalen projekt, kot ga prakticirajo omenjene farmacevtske platforme. No pokazalo se je, da je ob sicer bogati ponudbi takih podatkov takšno "vzporedno" raziskovanje, katerega praksa je pravzaprav vgrajena v idejo odprte znanosti, minorna in da je škoda, da je tako. Razprava na Twitter platformi pod hashragom #iamaresearchparasite  je dokaz, da je obkladanje s pejorativnimi nalepkami morda  slaba usluga za razmah take raziskovalne prakse. Zlasti, ker se tako učinkoviteje porablja javni raziskovalni denar na eni strani (isti podatki dajo več rezultatov), na drugi strani pa se, kar zlasti velja za analizne podatke testnih kliničnih raziskav, po tej poti s spoštovanjem priklonimo pacientom, ki so se prostovoljno vključili v klinično testiranje.                 

Proverbiarium 423

Amici vitia noveris, non oderis.
Prepoznaj prijateljeve napake, a jih ne sovraži.

Amicus certus in re incerta cernitur.
Pravega prijatelja spoznamo v težavah.

Amicus fidus rarus.
Zvest prijatelj je redek.

Open Citation Index

Pojem indeksa citiranja nas spremlja vse od časov, ko je E. Garfield s svojim delom utemeljil praktično uporabo scientometrije, tako da je s spremljanjem pogostosti ponovne rabe raziskovalnih spoznanj omogočil presojo njihovega vpliva na raziskovalno srenjo. Potem ko je z Web of Science uveljavil to merilo, so se mu kmalu pridružile različne druge storitve in servisi s podobnim ciljem: Google Scholar, PubMed, Scopus in dr. Razlike med njimi so tako v obsegu zajemanja podatkov, kot tudi v dostopnosti virov. Nedavno so se zato pri OpenScience odločili, da se bodo pri indeksiranju virov posvetili predvsem tistim, ki so v odprtem dostopu. Nastal je Open Citation Index, ki zajema podatke predvsem iz PubMed Central in arXiv in pri katerem skušajo s izboljšanjem algoritma spremljanja virov iskati ne zgolj podatek, kolikokrat se ti uporabljajo, ampak tudi kako so uporabljeni.

Proverbiarium 422

Quales quisque sibi natos eduxit, habebit.
Vsakdo bo imel otroke takšne, kot jih bo vzgojil.

Qui bene distinguit, bene docet.
Kdor dobro razlikuje, dobro poučuje.

Qui cito dat, bis dat.
Kdor hitro da, dvakrat da.

Nekonvencionalni Sci-Hub

Piratski odprtodostopni poskus Sci-Hub seveda še vedno buri duhove. Prah dviga sam po sebi, kot lahko to preberemo v medijih, prah dvigajo napovedane sodnopravne posledice in temperaturo dvigajo tudi odmevi  podpornikov OD, kot se je to zgodilo z izjavo dr. Suberja.

Proverbiarium 421

Vitam regit fortuna, non sapientia.
Z življenjem upravlja sreča, a ne modrost.

Vitia erunt, donec homines.
Napake bodo, dokler bodo ljudje.

Vitiis nemo sine nascitur; optimus illest, qui minimis urgetur.
Nihče se ne rodi brez napak; najbolje je tistemu, ki jih ima najmanj.

(Skoraj) zastonjske akademske revije

Članek o poskusih uglednega matematika Timothyja Gowersa, ki se trudi sesuti monopolno pozicijo velikih založb znanstvenega tiska, in je objavljen v reviji Vox sicer ne prinaša sporočila o vzpodbudnih uspehih njegove kampanje, ponuja pa dober pregled ozadja odprtega dostopa in tudi primere različnih vzporednih poskusov olajšanja prostega dostopa do znanstvenega tiska brez embarga. Gowers z vložkom svoje matematične ekspertize in tudi z realnim poskusom izdaje nove revije dokazuje, da je lahko objavljanje znanstvenega opusa praktično zastonj in da pravzaprav vse temelji na pripravljenost znanstvene srenje, da bi bolj zaupala v nove, spletne medijske rešitve.