Dajmo znanstvene dosežke na wikipedijo

Po prebiranju zapisa na Bengtssonovem blogu si prav lahko predstavljam ustvarjanje nove scene znanstvene žurnalistike o kateri govori. Ko se povežeta ideji odprtega dostopa in vsedostopne wikipedije. Ko bodo znanstvene revije avtorju omogočile (ali pa celo od njega zahtevale), da bo vzporedno z originalnim znanstvenim člankom pripravil tudi članek formatiran za objavo v wikipediji, ki pa bo prav tako recenziran z vrstniško oceno (peer review) in bo namenjen predstavitvi znanstvenega prispevka širši javnosti. Kje so koristi? Najprej v javnem dostopu do informacije v poljudnejši formulaciji vendar še vedno z neokrnjeno kompetenco. In s tem se okrepi položaj wikipedije kot ključnega globalnega portala relevantnega znanja, ki je zaradi učinkovite povezanosti z najpomembnejšimi spletnimi iskalniki tudi široko uporaben in uporabljan. Avtor ponudi svoje vedenje v odprt dostop in s tem poveča svojo prepoznavnost in pridobi povratno korist opaženosti v znanstveni srenji. Ker je mogoče pričakovati, da se bo slej ko prej to tudi vključevalo v sisteme ocenjevanja vplivnosti, se krog interesov avtorja, financerja raziskave, publicista in javnosti smiselno zaključi.

Znanstveni blogi širijo krila…

Kot lahko preberemo na blogu Bore Zivkovica so se na blogerskem portalu ScienceBlogs odločili, da bodo dodali možnost oblikovanja kolektivnih oz. institucionalnih blogov. Tako so že zaživeli blogi Instituta SETI, Weizmannovega znanstvenega instituta in Nacionalnega laboratorija iz Brookhavena. Držimo pesti, da se bo kmalu pridružila tudi katera od neameriških raziskovalnih ustanov, saj je to lahko dodatna in dragocena pot globalne izmenjave znanstvene misli.

In še na nekaj opozarja Bora; znova je pri ScienceBlogs zaživel ScienceBlog Book Club, ki je namenjen vtisom bralcev knjig iz znanosti.

Google Docs obvlada OCR

Kot lahko preberemo na Google Docs Blogu lahko odslej skenirane tekstne datoteke prenesemo v Google Docs in ta vam jih bo pretvoril v tekstovni zapis (optična prepoznava znakov - OCR). Trenutno podprti jeziki so angleščina, francoščina, italijanščina, nemščina in španščina.

Iskalnik Science Accelerator

Ameriško energetsko ministrstvo (U.S. Department of Energy – DOE) omogoča dostop do znanstvenih in tehnoloških informacij z učinkovitim iskalnikom  Science Accelerator. Iskalnik temelji na inovativni iskalni arhitekturi združevalnega iskanja in omogoča iskanje raziskovalnih in razvojnih vsebin, ki jih bodisi DOE izvaja oz. so zanj pomembni, kar praktično pomeni celotno področje znanosti in tehnologije. Iskanje na osnovnem nivoju (basic search) lahko okrepimo z naprednim iskanjem (advanced search).

Izboljšan Google Scholar

Iskalnik Google Scholar ali po naše Goggle Učenjak prinaša koristno izboljšavo – Google Scholar Alert. Poslej boste ažurirane zadetke svojega iskanja lahko prejemali kot opozorilo na svoj e-poštni naslov.

Koristi Odprtega dostopa so širše kot le za avtorje

Študija agencije JISC izpod peresa Alme Swan želi prikazati  obseg koristi, ki jih prinaša neoviran dostop do znanstvenih informacij. Če so v zgodnjem obdobju odprtega dostopa njegovi zagovorniki vzpodbujali k njegovi uporabi predvsem avtorje s tem, da so jih prepričevali, kako bodo v odprtem dostopu njihova dela deležna večje odmevnosti med vrstniki, se danes utrjuje prepričanje, da so koristi tega koncepta precej širše. Omenjena študija ponuja argumente za tezo, da neoviran pretok znanja seveda prinaša pomembne koristi tako za ustanove, ki vzdržujejo odprtodostopne arhive, kot tudi za razvoj znanosti in družbe v celoti.    

Avstrijska knjižna dediščina na Google Books

Prijatelj Andrej me je opozoril na novico, več pa je mogoče prebrati na spletu avstrijske Nacionalne knjižnice (OeNB). Kot ena prvih nacionalnih knjižnic se je OeNB  odločila, da bo v partnerstvu z Googlom digitalizirala svoj celotni knjižni fond od 16. do 19. stoletja in ga ponudila v javno dostopno rabo na splet. Pričakujejo, da bodo digitalizirali okoli 400.000 del, za katera so že potekle avtorske pravice in jih bodo vključili v Google Books, dostopne pa bodo tudi preko evropske digitalne knjižnice Europeana.

Odločitev se mi zdi zelo smiselna zlasti za manjše države, ki si težko omislijo drago infrastrukturo za masovno digitaliziranje fondov.

Proverbiarium 168

Clamor non est cantus nec argumentum.
Kričanje ni niti pesem niti dokaz.

Clara pacta, boni amici.
Čisti računi, dobri prijatelji.

Claude os, aperi oculos.
Zapri usta, odpri oči! (Molči in glej!)

Zakaj naj podiplomci blogajo

Bloger Conway na svojem blogu ZIA ponuja deset razlogov, zakaj naj bi podiplomski študenti blogali. Nekateri njegovi argumenti so vsekakor zelo tehtni!

CTK uspešno polni Scribd

Novica v Facebookovi novi “CTK sobici” o objavljeni ppt aplikaciji kolege Mira Pušnika na Scribdu je vredna omembe najprej zaradi same vsebine prispevka (“Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo”) nato pa tudi ker lahko tako ponovim opozorilo na možnost spletnega objavljanja celotnih tekstov v najrazličnejših formatih, ki ga omogoča portal Scribd (hvala Nini Ban za opozorilo).  

Ali bo znanstvenemu založništvu še trda predla?

Nedavno je bilo mogoče v sferi znanstvenega založništva zaslediti zanimivo razpravo o njegovi prihodnosti. Pozornost mi je najprej zbudil zapis na petermr’s blogu z dramatičnim naslovom: »Obnovimo našo znanstvenost: Kaj lahko naredimo, če se Elsevier zruši?« Ta me je nato pripeljal do zapisa na blogu Richarda Poynderja »Reed Elsevier: Je potreben postopnega krčenja?« Poynder je svoj razmislek učinkovito začinil z intervjujem s finančnim analitikom Claudijem Aspesijem, ki se kot kaže, za razliko od svojih kolegov analitikov ne strinja z zelo optimističnimi ocenami poslovanja pri Elsevierju (ki temeljijo na vrtoglavem lanskem dobičku v višini 1.279 milijonov britanskih funtov). Prej kot svetlo prihodnost napoveduje Aspesi založbi naraščajoče težave, saj je recesija še zaostrila t.i. krizo serijskih publikacij, ko knjižnice vse težje zagotavljajo sredstva za naročen revijalni fond. V intervjuju se sogovornika dotakneta tudi vprašanj odprtega dostopa in njegovega vpliva na usodo založniške dejavnosti.

Proverbiarium 167

Si tibi do mannos, numeres ne dentibus annos.
Če ti podarim konje, ne štej let po zobeh.

Sitis licita, etiam potio licita.
Če je dovoljena žeja, je dovoljeno tudi pitje.

Si tu recta facis, ne cures verba malorum.
Če prav delaš, ne skrbi za besede hudobnih.

Spletna skupnost za znanstveno izobraževanje

Blogerka Vesna mi je posredovala to zanimivo novico, ki jo posredujem bralcem tudi v skladu z željo avtorjev novice – Evropske komisije:

“Subject: PEK - Sporočilo zainteresirani javnosti: Evropska komisija je vzpostavila novo spletno skupnost za izobraževanje o znanost - Scientix

Spoštovani,
Evropska komisija je vzpostavila novo spletno skupnost za znanstveno izobraževanje, imenovano Scientix. Namenjena je učiteljem, raziskovalcem, oblikovalcem politik, lokalnim oblastem, staršem in vsem, ki jih zanima izobraževanje o znanosti. Na spletnem portalu se zbirajo učna gradiva, izsledki raziskav in poročila evropskih projektov, ki so bili financirani s sredstvi EU ali nacionalnimi sredstvi v okviru različnih pobud. Nova spletna skupnost bo omogočila lažje stalno širjenje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks na področju  izobraževanja po vsej EU. Scientix v imenu Evropske komisije upravlja Evropsko šolsko omrežje.

Spletišče Scientix: http://scientix.eu

Za vse dodatne informacije se obrnite neposredno na:

Evropsko šolsko omrežje
ga. Agueda Gras-Velazquez,
E-pošta: agueda.gras@eun.org
ali
Evropska Komisija - Generalni direktorat za znanost in raziskave
ga. Monica Menapace
E-pošta: monica.menapace@ec.europa.eu

Prosimo vas, da v kolikor je mogoče informacijo posredujete vsem morebitnim zainteresiranim oz. jo objavite na spletu. 

Informacije o razpisih Evropske komisije so objavljene na naši spletni strani:  http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/razpisi/index_sl.htm

OPOMBA:
V primeru, da naših elektronskih sporočil ne želite prejemati, vas prosimo, da nam to sporočite na e-naslov: comm-rep-lju@ec.europa.eu

Lep pozdrav,

Evropska komisija
Predstavništvo v Republiki Sloveniji
Breg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + 386 1 252 88 00
fax.: + 386 1 425 20 85
Email.: comm-rep-lju@ec.europa.eu
http://ec.europa.eu/slovenija “

Najboljši knjižničarski blogi

Splet/blog Online Degrees.org predstavlja izbor 25 najboljših knjižničarskih blogov. Pregled nam pomaga prepoznati  lastnosti bloga, ki zagotavljajo vplivnost oz. veliko sledilnikov (“followerjev”).

Metaiskalnik PolyMeta

Recherchen Blog nam svetuje metaiskalnik, ki za pomoč pri iskanju ponuja tudi gesla za omejevanje iskanja. PolyMeta je res uporabno orodje, ki v iskanje vključuje vse pomembnejše osnovne iskalnike (Google, Yahoo!, Ask…). 

Proverbiarium 166

Nihil est annis velocius.
Nič ni hitrejše od let.

Nihil est difficilius quam bene imperare.
Nič ni težje, kot dobro zapovedovati.

Nihil est durabile semper sub caelo.
Nič večnega ni pod nebom.

CTK na Scribdu

Vsem svojim sledilnikom (po angl. “follower”) namenjam tole zanimivo novico, ki jo sporoča Tilen Mandelj na FB:  “Na SCRIBD smo kreirali račun, kjer bomo objavljali lastne prezentacije - http://www.scribd.com/CTKUL (zaenkrat o DiKUL in konzorcijih). Vabljeni k ogledu!”

Predlagam, da bi tudi vse SLO siceršnje objave na Scribdu objavljali urejeno, na dogovorjenem mestu. Vzpodbujam CTK in/ali NUK, da bi to poenoteno uredili.