Evropska pot v odprti dostop

“Vse raziskovanje temelji na predhodnem delu in je odvisno od možnosti raziskovalcev pri dostopu in izmenjavi znanstvenih informacij.”  S tem uvodnim stavkom predstavlja informativni e-prospekt “Open Access Pilot in FP7” evropski triletni pilotni projekt iz sklopa FP7 z naslovom OpenAIRE (hvala dr. Kotarjevi za opozorilo o povezavi).  Iniciativa pokriva posredovanje informacij v odprtem dostopu na sedmih znanstvenih področjih po poti depozitnih arhivov (repozitorijev). V izvedbo projekta je med 38 partnerjev vključena tudi Univerza v Ljubljani.

Projekt je lani na pot pospremil tudi komisar EU za znanost in raziskave Janez Potočnik z besedami: “Lahek in prost dostop do novega znanja na strateških področjih je odločilen za  raziskovalno konkurenčnost. Ta pilot odprtega dostopa je pomemben korak na poti k doseganju “pete svoboščine”, prostega gibanja znanja med državami članicami, raziskovalci, industrijo in siceršnjo javnostjo.”

O Odprti znanosti

Lorcan Dempsey na svojem blogu povzema pomembnejša socialna orodja, ki so uporabna v Odprti znanosti, kot jih je obdelala Lyz Lyon v svoji razpravi.

Orodja, ki jih navaja Dempsey, sem opremil še s spletnimi povezavami:
Connotea za upravljanje z bibligrafskimi navedki,
Mendeley za odstop do člankov in drugih virov,
Friendfeed za diskusijo v nizu in kot agregator,
Scivee in YouTube za video predstavljanje eksperimentalnih metod in protokolov,
SciLink in Nature Networks za socialno mrežno povezovanje
v raziskovalni srenji, 
myExperiment za beleženje poteka dela,
eyeLIMS za upravljanje z laboratorijskimi informacijami,
LabLit.com za promocijo laboratorijske kulture,
ConceptWeb je wiki platforma za konceptualizacijo inovativnega prenosa znanja v spletu.

Vsekakor pa si preberite  razpravo dr. Liz Lyon “Open Science at Web-Scale: Optimising Participation and Predictive Potential”, ki daje celovit okvir opredelitev v iniciativi Odprte znanosti.

Proverbiarium 139

Flos unus non facit hortum.
En cvet še ne naredi vrta.

Foris lucet, intus lutum est.
Navzven sije, znotraj je blato.

Forma bonum fragile est.
Lepota je krhka dobrina.

Nič več papirnih disertacij

Poslej študentom Univerze Stanford ne bo več potrebno oddajati šoli obveznih izvodov njihovih disertacijskih del v papirju in knjižni vezavi.  Res se je že doslej veliko univerz odločilo, da odlagajo disertacijska dela tudi v elektronski obliki, vendar je U. Stanford prva, ki bo poznala samo tak način oddaje disertacijskega dela. Dela bodo odložena na Googlovih serverjih in po želji avtorja bo njihova odprta dostopnost takojšnja. Za dela, kjer bi lahko prišlo do konflikta z bodočimi založniki knjižnih izdaj disertacije (kar je pogosteje v družboslovju), bo omogočen embargo (zadržana dostopnost) do pet let, ko naj bi avtor uspel knjigo objaviti. 

Univerza v Ljubljani se zavzema za odprti dostop

Letošnji Teden Odprtega dostopa (Open Access Week) med 19. do 23. oktobrom (o tem še >tukaj) je tudi ljubljanska Univerza pospremila z deklarativno podporo temu gibanju. Na spletu UL najdemo obsežnejšo predstavitev tega izjemno pomembnega koncepta objavljanja znanstvenih vsebin v avtorstvu dr. Mojce Kotar iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL, rektor prof. dr. R. S. Pejovnik pa je nanjo opozoril sodelavce UL z e-okrožnico.

Ob tem naj vendar opozorim na drobno nedorečenost pri izbiri slovenskega poimenovanja te iniciative. V okolju znanstvene informatike se je za ta koncept v svetu uveljavil pojem “open access”, ki ga avtorji jasno razlikujejo od pojma “free access”. Zato bi bilo smiselno, da v slovenščini zanj uporabljamo prevod “odprti dostop” ker nam tako ostane na voljo pojem “prosti dostop” za kategorijo “free access”.

Sam sem v preteklih letih na tem blogu uporabljal izključno pojem “odprti dostop”. Na videz je sicer to postranski poudarek, vendar tako presežemo dilemo, ki je nekaj časa tudi v svetu bila prisotna, namreč z razlikovanjem obeh rešitev. Nekaj te debate je npr. mogoče najti v forumski razpravi tukaj. Učinkovito je opredelil status odprtega dostopa prof. Peter Suber, dovolj argumentirano pa je razlika pojasnjena tudi v  blogovskem zapisu Knowledge beyond words.  Sicer pa je na spletu z geslom "open versus free access" mogoče najti veliko relevantnih vsebin na to temo.

Nova mikrobiološka revija v odprtem dostopu

Ameriško mikrobiološko društvo (ASM), ki sicer izdaja nabor zelo odmevnih strokovnih in znanstvenih revij, objavlja svojo namero, da bo izdala svojo prvo revijo, ki bo izhajala v modelu odprtega dostopa in zgolj v spletni obliki. Revija  mBio naj bi pričela izhajati v maju naslednjega leta, v januarju pa bodo objavljena navodila za pripravo člankov in poziv za njihovo zbiranje.

Socialno mreženje konkretneje vstopa v znanstveno publicistiko

Kot lahko preberemo v reviji ChronicleOnline iz Univerze Cornell naj bi e-arhiv znanstvenih objav arXiv prešel iz enostavne podatkovne baze v portal, kjer bodo "avtorji, članki, podatkovne baze in bralci komunicirali drug z drugim”.

PubMed v novi podobi

Ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NLM) je predala v uporabo prenovljen portal PubMed. Po začetnih težavah z nestabilnostjo koncem oktobra je zdaj splet povsem nared.  Na strani “Quick Tour” si lahko v video klipih ogledate njegove značilnosti. 

Še en e-bralnik

Digitalni bralniki se pojavljajo kot gobe po dežju. Vendar je Intelov Reader vendar posebnež. Posebno hvaležno ga bodo pozdravili slepi in bralci z disleksijo. Naprava namreč fotografsko zajame sliko, jo pretvori v digitalni tekst, ki mu lahko nato prisluhnemo ali pa pregledujemo na zaslonu.

Vonj po knjigi

Kultni vonj po knjigi pogosto omenjajo kot razlog za mikavnost klasičnih papirnih tiskov npr. v primerjavi z digitalnimi teksti (o tem tudi <tukaj). Zdaj so kemiki razvili poseben “vonjalni test”, ki zaznava kvaliteto tega vonja, saj je ta na nek način tudi znak ogroženosti zlasti starih tiskov zaradi propadanja.

100 revij za učitelje

Tale spisek sto revij za učitelje, ki so dostopne v odprtem dostopu, bo nedvomno koristen. Sicer boste pa na spletu Online College našli še veliko uporabnih informacij.

Proverbiarium 138

Post festum.
Po svečanosti (dobesedno). Prepozno (pomensko).

Post funera virtus.
Po smrti (se izkaže) vrlina.

Post memoriam hominum.
Od nekdaj (tudi: odkar človek pomni).

Prihodnost branja

Na zanimiv način razmišlja o prihodnosti branja in z branjem povezanih dejavnosti Tom Peters. Z izginjanjem klasičnih kultnih užitkov šumečega listanja knjige, vonja starega papirja in vezave ter gradnje bibliofilskih osebnih knjižnic se kot nadomestilo med drugim ponujajo: dodana vrednost bogatenja branega teksta z zvočnimi in slikovnimi ali bolje multimedijskimi vložki, za analitične bralce pa z možnostjo komentiranja prebranega. Branje torej ne bo umrlo, se bo pa temeljito spremenilo. Dobivamo spremenjeno kultno podobo branja z užitki branja v postelji, na plaži/kopalnici in na poti (PPP).

Kogar bi mikala razprava na to temo; predlagam da se preselimo na drug blog.   

Digitalizacija občutljivih tiskov

Kogar zanima s kakšnimi problemi se srečujejo v knjižnicah, kjer digitalizirajo dragocene stare tiske naj si prebere intervju z dr. Markusom Brantlom, vodjem Centra za digitalizacijo pri Bavarski državni knjižnici (Bayerische Staatsbibliothek - BSB), v nemški ali angleški jezikovni različici.

Proverbiarium 137

Optimum est aliena insania frui.
Najbolje je izkoristiti tujo neumnost.

Optimum est pati, quod emendere non possis.
Najbolje je potrpeti s tistim, česar ne moreš popraviti.

Optimum quidque rarissimum est.
Vse najboljše je tudi najbolj redko.

Nov servis dostopa do znanstvene periodike

Na tržišču (res gre za trg, saj je storitev plačljiva) se je pojavil zanimiv nov servis dostopa do znanstvene periodike v naravoslovju in tehniki z imenom DeepDyve. Deluje na zanimiv način, ko uporabnik ob plačilu 0,99 dolarskih centov pridobi 24 urno pravico za prebiranja članka v polnem tekstu. Z učinkovitim iskalnikom najde in izbere članek v bazi s preko 30 milijoni člankov iz nekaj tisoč revij. Dostop do člankov iz odprtega dostopa je brezplačen, do plačljivih pa s plačilom iz namenskega računa, ki ga polnite npr. s PayPalom. Sicer si pa lahko nekatere dodatne možnosti in tudi opis omejitev ogledate tukaj.

O odprtosti

Simpatična prezentacija “Open Source, Open Data” o vseh oblikah gibanja odprtosti (odprta koda, odprti podatki, odprti dostop…) – avtorja Kirrily Roberta.

Priročnik spletnega iskanja

Če ste vešči nemškega jezika boste lahko segli po Priročniku spletnega iskanja (Handbuch Internet-Suchmaschinen) urednika Dirka Lewandowskega. Številna poglavja so dostopna v polnem tekstu in odprtem dostopu kot .pdf datoteke na spletni strani E-lis, kot nam to razkriva blog Journalismus & Recherche. 

Proverbiarium 136

Plusculum se in cena invitavit.
Pregloboko je pogledal v kozarec.

Plus potest negare asinus quam probare philosophus.
Več lahko zanika osel, kot lahko dokaže filozof.

Plus potest, qui plus valet.
Več doseže, kdor je močnejši.