O intelektualni lastnini študentskih del

Vabim strokovnjake avtorskega prava, da pomagajo odgovoriti na zanimivo vprašanje študentke.

NIST na YouTube

Zdaj je na YouTube namestil svoj kanal tudi ameriški National Institute of Standards and Technology (NIST). Odlično!

O uporabi odprtodostopnega učnega materiala

Dan Colman se na blogu OpenCulture sprašuje v kolikšni meri in ob kakšnih priložnostih so danes v uporabi spletna prostodostopna predavanja. O tem sprašuje tudi bralce in prav zanimivo je prebrati različne komentarje: “…poslušam jih na poti na delo, na avtobusu, včasih tudi med delom…poslušam jih na poti na ali iz dela…poslušam jih med tekom; dolge vsebine so skladne z dolgim tekom…poslušam jih med delom na vrtu…”.

Zelo skladno s tem o čemer sem pisal tudi že drugje.

European Review o Odprtem dostopu

Revija European Review je letošnjo prvo številko svojega 17. volumna v delu posvetila člankom o odprtem dostopu.

UNESCO odprl WDL

21. aprila je UNESCO z 32 partnerskimi ustanovami odprl spletni portal World Digital Library, ki ponuja enkraten kulturološki material knjižnic in arhivov iz vsega sveta. Portal vsebuje  manuskripte, zemljevide, redke knjige, filme, zvočne zapise in fotografije, ki so na voljo v odprtem dostopu.

(Ob bežnem pogledu v materiale presojam, da bo treba za kakšen material tudi nekoliko popraviti uvrstitev.)

Proverbiarium 110

Qui differt poenas, peccandi laxat habenas.
(Kdor odlaga kazen, popušča uzdo grehu.)

Quid iuvat amisso claudere saepta grege?
(Kaj pomaga zapirati ogrado, ko je čreda pobegnila.)

Quid iuvat aspectus, si non conceditur usus.
(Kaj pomaga gledati, če ne smeš uživati.)

OATP

Peter Suber se je lotil novega projekta, ki ga je poimenoval Open access tracking project (OATP). Na portalu za upravljanje z referencami Connotea bo nastajala lista povezav in drugih informacij o odprtem dostopu. Peter bo k polnjenju indeksa povabil tudi druge uporabnike v želji vzpostaviti prakso t. i. “crowdsourcinga” (pogojno prevajam kot “občestveno izvajanje”).

Wiki o depozitnih arhivih (repozitorijih)

Iz marčevske delavnice o repozitorijih v Amsterdamu je nastala pobuda za wiki o depozitni infrastrukturi.

JURN

JURN je iskalnik in indeks družboslovnih in humanističnih e-revij z naborom ca. 2.220 naslovov.

Proverbiarium 109

Aequus animus optimum aerumne condimentum.
(Ravnodušnost je najboljša začimba za težave.)

Aetatem aliam aliud factum condecet.
(Drugačni starosti se spodobi drugačno dejanje.)

Aetate reddimur prudentiores.
(S časom postajamo pametnejši.)

Slovenski medicinski e-slovar

Po DiKULovem  blogu povzemam vest o prihodu Slovenskega medicinskega slovarja  (SMS) na Splet in to v odprtem dostopu.  Avtorjem in sponzorju, firmi Lek, iskrene čestitke za pogumno odločitev. Posebno se digitalnega slovarja veselimo ustvarjalci Slovenskega mikrobiološkega slovarja, ki je med drugim že kar nekaj časa spletno dostopen, ga pa zdaj dopolnjujemo in pri tem nam bo v veliko pomoč prav SMS.

everyONE

Založniška hiša odprtega dostopa PLoS je v marcu ponudila uporabnikom, avtorjem in bralcem svoje najimenitnejše revije PLoS ONE, še blog everyONE, v katerem predstavljajo politiko te revije seveda pa tudi vprašanja o delovanju celotnega nabora njihovih uspešnih odprtodostopnih revij.

Tokrat dodajajo zanimiv poskus vzpodbuditi k večji angažiranosti uporabnike, namreč tako, da bo urednik bloga Bora Zivkovic enkrat na mesec izbral pogostejša mnenja in vprašanja bralcev in bo nanje izčrpneje odgovoril oz. jih komentiral.

Knjižnica prihodnosti

2. aprila letos je na Univerzi Oxford (Vel. Britanija) v organizaciji JISC tekla razprava o knjižnici prihodnosti. Zdaj so na voljo video klipi tega zanimivega srečanja najuglednješih britanskih knjižničarjev in informatikov. Na spletni strani so transkripti razprav pa tudi povezave do komentarjev na razpravo v blogovskih zapisih in Twitter komentarjih.

Dva od udeležencev tega posveta (Sarah Thomas – knjižničarka knjižnice Bodleian in direktorica Oxford University Library Services ter professor Robert Darnton - direktor Harvard University Library) v tem podkastu predstavita kratko vizijo knjižnice prihodnosti   

Library of Congress na YouTube

“Jutubizacija” je nezadržno na pohodu in vanjo se v vse večji meri vključujejo tudi resnejše uporabniške vsebine. Že omenjeni YouTube EDU je gotovo tak primer. Zdaj je na YouTube svoj kanal odprla tudi ameriška nacionalna Library of Congress (LoC).

O novem koraku LoC lahko preberemo tudi na njihovem hišnem blogu.

Evropske nacionalne knjižnice

Zbirka slik evropskih nacionalnih knjižnic je dragocen prispevek popularizacije arhitekturne dediščine. Seveda v tej zbirki ne more manjkati Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. 

Srednjeveški rokopisi

Možnosti digitalnega arhiviranja zapisov omogočajo tudi prenos dragocenih srednjeveških zapisov v vsem dostopno obliko. Catalogue of Digitized Medieval Manuscripts je kataložni portal, ki omogoča njihovo iskanje po lokaciji, kataložni oznaki, avtorju, naslovu ali jeziku.

Poročila NA v odprtem dostopu

Na spletu ameriških nacionalnih akademij (NA) lahko preberemo, da so v partnertstvu z  Googlom digitalizirali 9.000 poročil iz zbirke akademij (v okvir NA sodijo štiri organizacije: National Academy of Sciences, National Academy of Engineering, Institute of Medicine in National Research Council) iz let  1863 do 1997 in jih sprostili v odprti dostop na Google Book Search.  Celotno zbirko 11.000 poročil naj bi digitalizirali do leta  2011.

Proverbiarium 108

Sua cuique nocet stultitia.
(Vsakomur škoduje lastna neumnost.)

Suae quemque fortunae maxime peonitet.
(Vsakdo se najbolj pritožuje nad svojo usodo.)

Suae quisque fortunae faber est.
(Vsakdo je svoje sreče kovač.)

LIFE.com

Spletni portal LIFE.com vam ponuja vzenimirljiv nabor fotografij iz arhivov revije LIFE. Enkratno!

Proverbiarium 107

Serpit cotidie malum.
(Zlo se vsak dan razširja.)

Sese excruciat, qui beatis invidet.
(Sebe muči, kdo srečnim zavida.)

Se vincere ipsum longe est difficillimum.
(Premagati sebe je daleč najtežje.)

Iskalnik za revije Odprtega dostopa

Ljubitelji odprtega dostopa dobro poznamo bazo revijalnih naslovov Directory of Open Access Journals (DOAJ), vendar v obsegu revij, do katerih ima dostop iskalnik Open J-Gate jo ta presega. Ta trenutek npr. pokriva 4734 revij.