Research Blogging

V blogosferi, konkretnje, v sferi znanstvenih blogov se uveljavlja zanimiva nova uporabnost blogov, namreč podpora ocenjevanja znanstvenih prispevkov s pomočjo t. i. presoje vrstnikov (peer review). Urejen je poseben blogerski portal Research Blogging o katerem sem že na kratko poročal. Zdaj povejmo nekaj več, predvsem o tem kdo ga ureja in kako deluje in o tem si lahko preberemo naslednje:

"Kdo smo?
Research Blogging je neprofitno organizirana skupnost, ustanovljena je bila s strani blogerjev za blogerje in deluje s sodelovanjem blogerjev in bralcev blogov. Portal vzdržuje SMG Technology, ki je dobrohotno podprta s strani Seed Media Group. Našo skupino sestavljajo: sestra Edith Bogue, Dave Munger, Mike Dunford, John Wilkins, Zachary Tong, in Eric Schnell, zanašamo pa se na sodelovanje stotin blogerjev in bralcev, ki omogočajo, da portal dobro deluje.

Kako deluje?

• Blogerji -- pogosto eksperti v svojem področju -- najdejo nove vznemirljive vrstniško ocenjene raziskave in želijo sodelovati. Za svoj blog napišejo premišljen zapis o izbrani raziskavi.

• Blogerji se registrirajo pri nas in uporabijo kratko enovrstično kodo, ki jo vključijo v svoj zapis. Ta koda ne samo, da našo spletno stran obvesti o njihovem zapisu ampak predstavlja to tudi ustrezno formatiran raziskovalni citat za njihov blog.

• Naše programje avtomatično odkriva registrirane bloge in išče zapise z vstavljeno kodo. Ko jih najde, jih indeksira in jih izpiše na naši prvi strani -- tisoče zapisov iz stotin blogov, ki se vsi znajdejo urejeni po področjih na enem samem mestu.

• Kvaliteta blogov na naši strani je spremljana s strani naših  blogerjev - članov. Če zapis ne upošteva naših navodil, ga odstanimo iz naše baze. Sporni primerki se lahko tudi razrešujejo z razpravo na blogu.

• Blogerje tudi oskrbimo s posebno ikono, ki jo dodajo k svojemu zapisu, da je prepoznan kot zapis v katerem presojajo izbrano delo. Preko tisoč blogov v blogosferi že nosi to ikono in so zlahka opaženi.

Če ste bloger, ki piše resne znanstvene prispevke, vam Research Blogging ponuja možnost, da resne zapise ločujete od drugega teksta v blogih. S tem usmerjamo vaše stalne in nove bralce k zapisom s katerimi ste se trudili. Vse kar potrebujete je lasten blog, naša navodila in s presojo ocenjen raziskovalni članek o katerem bi radi razpravljali.

Bralci lahko pripomorejo k boljšemu delu našega portala, tako da se oglasijo s komentarji na našem blogu in z opozarjanjem na zapise, ki ne dosegajo naših standardov. Lahko nam tudi pošljete elektronsko pošto na naslov admin@researchblogging.org."

O portali lahko nekaj preberemo tudi v članku o prodoru Spleta 2.0 v znanstveno informatiko.

Hiperpovezave v odprtem dostopu

Tale revija nas morda preseneti z nenavadnim imenom: Webology, venar je ime kar pravšnje. Npr. v zadnji številki nas z uvodnim člankom  "Citation-Linking Analysis to Open Access Journals" opozorijo na koristno možnost, ko s pomočjo hiperpovezav povezujemo v literaturi članka citirane vire z originalnimi teksti na spletu. Poleg hitrega iskanja to dodatno povečuje privlačnost in popularnost odprtodostopnega objavljanja znanstvenih in strokovnih prispevkov. Če razen tega upoštevamo, da na predpostavki takega citiranja temeljijo tudi sodobni citacijski indeksi, kot sta Google Scholar in CiteSeer, je zadeva še toliko bolj priporočljiva.

Sistem za spletno konferenco

V partnerstvu več univerz deluje t. i. Public Knowledge Project, ki je znan tudi po različnih prosto dostopnih spletnih programskih rešitvah. Ena takih je tudi Open Conference Systems (OCS), torej orodje, ki omogoča oblikovanje in izvedbo spletnih konferenc.

Iskalnik BioLit

Specializiran iskalnik BioLit je namenjen iskanju člankov, objavljenih v revijah z odprtim dostopom (Open Access).

EuroJournals

Pobuda EuroJournals® udejanja za raziskovalce možnost hitrega objavljanja, posebno za tiste, ki delujejo v zelo kompetitivnih in dinamičnih področjih. Ponuja hitro presojo z vrstniki iz področja (peer review)  in po sprejemu takojšnjo objavo v svojih revijah, ki so dostopne v odprtem dostopu.

Knjižnica Yale na spletu Facebook

Ob manj zahtevnih, rekli bi lahko lahkotnejših ciljih, ki jih sledijo socialna omrežja, opažamo v zadnjem času njihovo vse pogostejšo uporabo za bolj "resne" namene; ob pojavljanju profilov, ki jih prispevajo npr. visokošolski učitelji, to okno v spletni svet uporabljajo tudi ustanove. Dober primer je npr. spletna stran Knjižnice Univerze Yale na spletu Facebook. Morda je to dober vzorec za slovenski prostor, saj je Facebook pri nas zelo popularen.

Research Explorer

Nemška akademska službe za izmenjavo (DAAD) nam na svojem spletu ponuja zanimivo pomoč - Research Explorer - za  iskanje raziskovalnih ustanov, razsikovalnih vsebin in projektov ter raziskovalcev v Zvezni republiki Nemčiji. 

Proverbiarium 80

Finis coronat opus.
(Konec okrona delo.)

Finis sanctificat media.
(Razlog posvečuje sredstvo.)

Fit fabricando faber.
(Kovač "nastane" s kovanjem.)

Flama fumo proxima est.
(Ogenj je blizu dima. Po naše: Kjer je dim je tudi ogenj.)

Kandidata o znanosti

Predsedniška kandidata Barack Obama in John McCain odgovarjata na 14 vprašanj, ki zadevajo prihodnost ameriške znanosti. Kako drugače je, kadar se politične korifeje odzivajo na dejanska vsebinska vprašanja in se ne pogovarjajo o aferah. 

Conyers proti NIH odprtemu dostopu

Razburjenje ob zakonskem predlogu, t. i. Conyers bill-u, ki bi naj odpravil obvezo NIH o odprtem dostopu znanstvenih objav iz javnega financiranja (o tem tudi >tukaj), se v ameriški znanstveni srenji močno krepi. Potem, ko se je 33 Nobelovih nagrajencev izreklo v podporo NIH mandata, je zdaj tudi devet organizacij iz področja knjižničarstva in izdajateljstva v pismu zavrnilo Conyerjev predlog zakona.

Foodbase

Foodbase je nova, na odprtem dostopu temelječa zbirka podatkov o hrani in prehrani, ki jih ustvarja britanska Food Standards Agency.

ScienceStage

ScienceStage je nov znanstveni portal, ki se predstavlja tako:  "ScienceStage.com je univerzalni online portal za znanost, napreden pouk in akademsko raziskovanje. Je virtualna konferenčna dvorana, predavalnica, laboratorij, knjižnica in mesto srečevanj, vse obenem. Ponuja nove oblike znanstvenih predstavitev, znanstvenih razprav in prenosa akademskega znanja ob uporabi video, avdio in tekstovnih vsebin."

Iskanje oseb

Iščete osebo za katero poznate npr. samo priimek. Na spletu je seveda mogoče to storiti že s splošnimi iskalniki, poleg tega pa je na voljo množica specializiranih iskalnikov, naj vsam svetujem vsaj dva: 123poeple  in yasni.de (o slednjem se je obsežneje razpisal tudi Recherchen Blog).

Res Ipsa Blog

Bensin Varghese nam na svojem blogu Res Ipsa Blog svetuje nekaj pripomočkov, ki v zlasti okolju Firefox povečajo učinkovitost pri iskanju dokumentov: bo koristno za dokumentaliste in raziskovalce.

Proverbiarium 79

Navis, quae in flumine magna est, in mari parvula est.
(Ladja, ki je na reki velika, je na morju majhna.)

Nec aliud sentire nec aliud loqui.
(Ni prav eno misliti in drugo govoriti.)

Necesse est multos timeat, quem multi timent.
(Bati se mora množice tisti, ki se ga mnogi bojijo.)

Digitalna informatika zmanjšuje citiranost

Od njegove objave v juniju letos v reviji Science Evansov članek še vedno buri duhove v znanstveni srenji. Z analizo digitalnih informacij in z njihovo primerjavo s tiskanimi viri je J. Evans ugotovil, da čeprav odpira splet raziskovalcu bogat dostop do raziskovalnih revij pa avtorji-raziskovalci citirajo v svojih del manj člankov, ko so to počeli njihovi vrstniki v časih klasičnega knjižničnega dostopa do istih revij. In citirajo tudi več novejših člankov in iz manj revij kot nekoč. Pri NSF so pripravili video intervju s prof. J. Evansom. 

UKPubMed Central

Nastal je leta 2007, zdaj pa je digitalni arhiv UKPubMed Central pridobil tudi dodatna razvojna sredstva s katerimi bodo ob pomoči British Library, Univerze Manchester in EMBL-EBI (European Bioinformatics Institute pri European Molecular Biology Laboratory) ter v tesnem kontaktu z britanskimi raziskovalci v biomedicini dorekli svojo organizacijo. Praktično gre za zrcalni arhiv ameriškega PubMed Central, s tem pa bo povečana varnost in dostopnost obeh arhivskih zbirk biomedicinskih dokumentov v odprtem dostopu. 

Nekaj bolj poljudnega o Odprtem dostopu

Tale članek si pa le preberite in čeprav je namenjen širšemu bralstvu pove lahko marsikaj zanimivega tudi strokovni publiki. Morda je to pomembno prav v trenutku, ko ameriški lobisti proti Odprtemu dostopu želijo s težko artiljerijo (>1, >2, >3)sesuti komaj uveljavljeno prakso ameriškega NIH. Ta praksa zahteva od avtorja znanstvenega članka, ki ga je financiral NIH (in torej davkoplačevalski denar), da tak članek deponira v arhivu, kjer bo članek v polnem tekstu dostopen komurkoli - torej v odprtem dostopu (Open Access).  In ne pozabimo: koncept NIH je inspiriral tudi avtorje novega evropskega projekta in če pade NIHov odprti dostop se morda slabo piše tudi evropski iniciativi.  

Google pripravlja globalni časopisni arhiv

Kot lahko preberemo v zapisu na The Official Google Blog načrtuje Google vzpostavitev arhivske baze novic svetovnih časnikov. Najprej bodo uredili dostop do že obstoječih digitalnih arhivov časopisnih hiš, nato pa bodo s postopnim digitaliziranjem starejših letnikov zavarovali vsebine vsega, kar je ohranjenega, od najmanjših lokalnih vse tja do vodilnih svetovnih časnikov. Dostop bo zagotovljen preko novičarskega portala Google News oziroma njegovega arhiva.   

Proverbiarium 78

Quot homines, tot sententiae.
(Kolikor ljudi, toliko misli.)

Quotidiana vilescunt.
(Vsakdanjosti izgubljajo vrednost.)

Quot linguas calles, tot homines vales.
(Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš.)

E-bilten CTK in Dikul UL

Pred nami je jesenska številka Obvestil CTK-ja ter Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani:

Testni dostop do IOP Science podaljšan do 30. septembra
Univerza v Ljubljani ima do 30.09.2008 aktiviran testni dostop do servisa IOP Science, ki vsebuje 56 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike. Spletni naslov portala je http://iopscience.iop.org/ .

IOP Publishing je testni dostop do svojih revij Univerzi v Ljubljani letos omogočil že aprila in maja, zdaj pa v želji, da bi servis naročiti za prihodnje leto, testni dostop ponavljajo.

Prosimo vas, da vaše vtise o zbirki posredujete na naslov e-pošte miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

---------------------------------------------------------------------------------

IOS Press
Založba IOS Press je danes aktivirala 6-mesečni testni dostop do ca. 70 revij (dostop do začetka februarja 2009). Vstopna stran: http://iospress.metapress.com/home/main.mpx.

Poleg Univerze v Ljubljani imajo testni dostop do IOS še naslednje institucije: Univerza na Primorskem, Univerza Nova Gorica, Univerza v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, Onkološki inštitut Slovenije, Inštitut Jožef Štefan, Kemijski inštitut, ZRC SAZU, Splošna bolnica Celje, Inštitut za materiale, Statistični urad RS ter Inštitut za rehabilitacijo RS.Dostopne so revije s področij tehnike, naravoslovja, medicine kot tudi družboslovja. Seznam revij najdete na spletnem naslovu http://iospress.metapress.com/journals/.

Prosimo vas, da vaše vtise o zbirki posredujete na naslov e-pošte miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.  

---------------------------------------------------------------------------------

Celoten JSTOR za Univerzo v Ljubljani
Obveščamo vas, da je arhivska zbirka znanstvenih časopisov JSTOR (Journal storage) zdaj na voljo vsem študentom in osebju Univerze v Ljubljani. Stroške triletnega dostopa (2008-2011/junij), ki vključuje tudi oddaljen dostop, krije Univerza v Ljubljani. S tem dejanjem se Univerza v Ljubljani pridružuje skoraj 5000 institucijam v 126 državah sveta, ki že imajo dostop do tega vira.

Vabimo vas k iskanju in branju celotnih besedil iz skoraj 1000 znanstvenih časopisov s 47 različnih področij na več kot 24.000.000 straneh. V okviru konzorcija COSEC smo dogovorili dostop do vseh 14 zbirk, ki pokrivajo področja antropologije, arheologije, biologija, botanika, ekologija, ekonomije in podjetništva, filozofije, glasbe, izobraževanja, jezikoslovja in književnosti, matematike, statistike, naravoslovnih znanosti, politologije, prava, sociologije, umetnosti, zgodovine in zdravstva… Servis najdete na spletnem naslovu: http://www.jstor.org .

Med njimi so tudi številni prispevki slovenskih avtorjev, naj omenimo le najstarejšega, to je Valvasorjev »The Zirchnitzer Sea in Carniola«, ki je bil kot prvi slovenski znanstveni prispevek objavljen v drugem najstarejšem znanstvenem časopisu Philosophical Transactions of the Royal Society (1665-).

Posebnost zbirke je, da omogoča dostop od prvih letnikov znanstvenih časopisov, zadnji letniki pa so dostopni z dve do petletnim zamikom. Seznam revij je že dostopen v AZ seznamu revij v portalu DiKUL, za iskanje pa je portal še v programski pripravi.

---------------------------------------------------------------------------------

Novi spletni slovarji
Na voljo so trije novi spletni slovarji: Angleško-slovenski in slovensko-angleški pravni slovar ter večjezični metalurški slovar. Dostopni so na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/Slovarji.

---------------------------------------------------------------------------------

Millitary and government collection za Univerzo v Ljubljani
S 1. septembrom bodo uporabniki knjižnic Univerze v Ljubljani lahko dostopali do še ene zanimive podatkovne zbirke z imenom Millitary and Government Collection.

Dostopna bo na Ebscovem portalu http://search.ebscohost.com/. Pokriva pa področje vojaških ved in prava ter vsebuje številne vladne publikacije. Celotna besedila so dostopna iz okoli 300 revij.

---------------------------------------------------------------------------------

Enciklopedija Britannica Online dostopna na Univerzi v Ljubljani in za uporabnike Mestne knjižnice Ljubljana
Najstarejša in ena najobširnejših splošnih enciklopedij na svetu, Enciklopedija Britannica, je v svoji elektronski različici Britannica Online Academic Edition od 1. septembra dostopna za člane knjižnic UL. Vsebuje vse, kar najdete v tiskani izdaji, poleg tega pa še 166.000 najpomembnejših spletnih povezav, 27.000 slik in zemljevidov, 3.300 računalniških animacij ter video in avdio gradiva.

Spletni naslov http://www.search.eb.com/ .

---------------------------------------------------------------------------------

Portal Scribd.com 
Kolegica Maja Furlan me je že poleti opozorila na spletni portal Scribd.com - http://www.scribd.com - , ki me je močno vznemiril. To je tipična web 2.0 aplikacija. To, kar je vznemirljivo, je vsebinski koncept. Kot so zapisali avtorji je namen portala vsakomur ponuditi možnost, da dokumente, ki nam polnijo naš računalnik pa bi morda bili zanimivi še za koga, odložimo na splet v obči dostop. Uporabniki na tak način v svoje osebne mape ter seveda ostalim uporabnikom v uporabo nameščajo celotna besedila različnih, tudi akademskih, učnih ali strokovnih, gradiv. Na tak način sem sam testno čez poletje prišel do množice e-knjig, člankov iz različnih znanstvenih področij. Gradivo lahko prebirate neprijavljeni, če pa ga želite prenesti na svoj računalnik, pa boste morali izdelati brezplačni osebni profil. Za uporabo potrebujete vmesnike Flash 9.0, prenešene kopije pa lahko vidite v PDF-jih ali v preprosti tekstovni obliki.

Sam sem v veliki dilemi, saj je jasno, da je dostopnost nekaterih gradiv na tem portalu v luči avtorskih pravic sporna. Po drugi strani pa vas vendarle obveščam o tem spletnem mestu, saj si bo marsikdo z uporabo portala lahko pridobil uporabna gradiva. Če imate tovrstne dileme glede uporabe tudi vi, vam predlagam, da si o preberete zanimiv zapis na zanimivem blogu prof. Nekrepa LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com).

---------------------------------------------------------------------------------

Izobraževanje uporabnikov
V jesenskem času bodo v CTK-ju in v NUK-u potekali številni tečaji za uporabo elektronskih informacijskih virov Digitalne knjižnice UL.

Urnike lahko najdete na spletnem mestu CTK-ja - http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/program-2008.pdf  kot tudi NUK-a - http://www.nuk.uni-lj.si/nuk2.asp?id=258225649 .

Vljudno vabljeni!

---------------------------------------------------------------------------------

Zanimive novice
Moj Najdi.si Beta, spletni naslov http://www.najdi.si/index-sp.jsp  (na vrhu zaslona spletnega vmesnika najdi.si najdete možnost preklopa) omogoča, da si uredite različne vire novic na tak način, da jih v okolju najdi.si avtomatsko prikličete na zaslon. Lahko izbirate med viri novic iz ponudbe najdi.si ali pa dodate svoje vire. Storitev temelji na XML RSS tehnologiji. Ker ima večina sodobnih informacijskih virov signalne informacije urejene tudi v RSS, lahko torej tudi tovrstne informacije zbirate in prebirate na enem mestu. Zares uporabna aplikacija.

Knol - http://knol.google.com/k - wiki enciklopedija, ki jo ponuja Google kot odziv na izjemen uspejh Wikipedie. Knol se od Wikipedie bistveno razlikuje v dejstvu, da lahko prispevke objavljajo le t.i. eksperti za posamezna znanstvena oz. strokovna področja. Pa še ena pomembna informacija za morebitne pisce v Knol: Google bo na izbrane prispevke lepil svoje komercialne prispevke. Baje, da bodo od tega imeli zaslužek tudi avtorji.

Po BioMedCentral smo tudi na področju kemije dobili obsežen agregator espertno ocenjenih znanstvenih revij iz odprtega dostopa ChemistryCentral, spletni naslov http://www.chemistrycentral.com/.

Založnik "Inter-Research Science Center" izdaja med drugimi tudi revijo "Ethics in Science and Environmental Politics (ESEP)". Prva številka osmega letnika te revije je tematska in je posvečena uporabi in zlorabi bibliometričnih kazalcev pri vrednotenju znanstvene učinkovitosti. Vseh 14 prispevkov - http://www.int-res.com/abstracts/esep/v8/n1/ -  na to temo je bralcem prosto dostopnih v obliki .pdf dokumentov, sporoča prof. Nekrep na blogu LiLoLe.

"patents.com" je največji prosto dostopni portal za iskanje patentnih zapisov v svetu (vključuje 450 milijonov indeksiranih patentnih strani, ki so na voljo v 15 jezikih originalnega vpisa), sporoča prof. Nekrep na blogu LiLoLe.

Vljudno vabljeni k uporabi storitev Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani ter Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si) .

Če ne želite prejemati elektronskega biltena Obvestila Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, to sporočite na e-poštni naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

Bloomsbury Academic

Obeta se nam zanimiva spletna depozitna storitev, Bloomsbury Academic. V odprtem dostopu z licenco Creative Commons bodo objavljali monografije v področjih humanistike in družboslovja. Ob upoštevanju meja tradicionalnih disciplin bodo segali tudi v tematike, posebno aktualne za današnji čas.

OECD Factbook 2008

Slovenija bo kmalu v OECD, kot pravi minister Žiga Turk. In potem bo še toliko bolj zanimiva vsakoletna izdaja njihovega statističnega poročila, letos OECD Factbook 2008.

Monitter

Twitter poznate: simpatična spletna storitev za kratka sporočila. Monitter pa je njegova nadgradnja, s katero lahko spremljate, ob uporabi izbranega gesla, kaj v twitterju ljudje na določeno temo sporočajo. Poljubno geslo vpišete v eno od polj, kjer so ob zagonu vpisani pojmi apple, iphone in mac in že deluje; za sprotno spremljanje določenega gesla se lahko tudi abonirate z RSS (po Recherchen Blogu).

Proverbiarium 77

Nam et ipsa scientia potestas est.
(Že samo znanje je moč.)

Nascimur hac omnes lege, ut moriamur.
(Vsi se rodimo s to zakonitostjo, da umremo.)

Nascuntur poetae, fiunt oratores.
tudi:
Poeta nascitur, orator fit.
(Pesnik(i) se rodi(jo), govornik(i) postane(jo).)