Research Blogging

Kot pogosto doslej me je Suberjev zapis pripeljal na ta blog. Reseach Blogging je v znanstveni blogosferi zanimiv, nov "projekt": z zapisi na sodelujočih blogih želijo spremljati znanost. In ne kakršnokoli znanost, predvsem ocenjevano ("peer reviewed"), torej odlično znanost. Bo pravzaprav zbirnik zapisov, ki so jih sodelavci blogov iz skupine ScienceBlogs na svojih blogih pričeli oblikovati kot zapise/ocene raziskovalnega dela pod nalepko  "Blogging on Peer-Reviewed Research". O tem lahko več preberete tudi na strani z vestmi o tem projektu: BPR3. In posebej o tem, kdaj se blogerji odločajo za zapis pod BPR ikono, lahko preberemo >tukaj. Ne nazadnje, pričakujemo lahko, da bo tudi to ena od poti za prepoznavo kvalitetnih znanstvenih del.   

Proverbiarium 46

Malum discordiae.
(Jabolko spora.)

Malum est mulier, sed necessarium malum.
(Ženska je zlo, vendar nujno zlo.)

Malum nullum est sine aliquo bono.
(V slabem je tudi kaj dobrega.)

Malum vas non frangitur.
(Slaba posoda se ne razbije.)

Classroom 2.0

Classroom 2.0 je spletno socialno omrežje za vse, ki jih zanima uporaba web 2.0 in sodelovalnih tehnologij v izobraževanju. Trenutno povezuje že 5.000 strokovnjakov v izobraževanju.

Open Students

Poslej bomo lahko spremljali še en blog na temo odprtega dostopa; Open Students bo prednostno namenjen študentom radovedno pa ga bomo prebirali, prepričan sem, tudi drugi. 

Informatični karnevali

(Web)blog karnevali so v blogosferi posebna oblika sodelovanja. Poljuben bloger si vzame čas, da zbere posebno dobre zapise na določeno temo in objavi povezave do njih s kratkim opisom na svojem blogu v posebnem zapisu imenovanem karneval. Na spletišču Infosciences lahko najdete spisek dosedanjih karnevalov, ki obravnavajo informacijsko vedo.

Fotoarhivi iz LoC

Na blogu Library of Congress (LoC) najdete sporočilo o zanimivem projektu, ki ga skupaj pripravljata LoC in fotografski portal Flickr.  

First Monday

V preteklosti sem vas že kdaj opozoril na katerega od člankov v e-reviji o internetu First Monday. Revija je v odprtem dostopu in v januarski številki boste v njej našli nekaj zanimivih člankov, npr. članek o aktualnem stanju avtorskih pravic v luči iniciative Creative Commons, članek o e-knjigah v odprtem dostopu, članek o oblikah dela v poučevanju na daljavo v luči angažiranosti študentov pa še kaj...

Proverbiarium 45

Nec revocare potes, qui periere, dies.
(Ne moreš priklicati dnevov, ki so prešli.)

Nec scire fas est omnia.
(Tudi vse vedeti ni dobro.)

Nec timide promitte.
(Ne obljubljaj plašljivo.)

Ne maior poena quam culpa sit.
(Naj kazen ne bo večja od krivde.)

Wikipedia v mp3

Uporabljate Wikipedijo pri samoizobraževanju, vam je na vaših izletih ali pri joggingu dolgčas pa vam ni do glasbe? Članke iz angleške, nemške ali francoske Wikipedije si lahko s programskim paketom Pediaphon predelate v mp3 datoteko in z njo "nakrmite" svoj iPod. Morda boste nekoliko razočarani nad digitalno generiranim glasom bralca teksta; pa saj veste tisto tolažbo, da v sili vrag muhe žre in ko boste nekoč morda v časovni stiski vam bo ta možnost vendarle dobrodošla.

O avtorskih pravicah in arhiviranju

Pogosto v pogovorih s kolegi ugotovim, da se ne zavedajo, kako se pri objavi svojih znanstvenih prispevkov v tujih revijah običajno odpovedo svojim avtorskim pravicam v korist revijalne založbe. Tisti, ki pa to vedo pa velikokrat ne vedo, da svoje izdelke oz. njihove kopije vendarle lahko tudi arhivirajo v depozitnih zbirkah, ki omogočajo odprti dostop. Znano je, da so dela v odprtem dostopu veliko bolj odmevna med znanstvenimi kolegi (imajo večji indeks citiranosti!), kot tista, ki so zgolj objavljena v tiskanih revijah. Povedano drugače, zelo pogosto je mogoče svoj članek iz ocenjevane svetovne revije po objavi brez posledic odložiti tudi v depozitnem arhivu svoje ustanove, na osebni spletni strani ali v nekaterih organiziranih večjih depozitnih arhivih v svetu (npr. PubMed Central, ArXiv ipd.). Veliko založnikov namreč to prakso dovoljuje. V svetovnem poprečju danes 66 % založnikov omogoča eno do oblik samoarhiviranja kot lahko to preberemo na portalu SHERPA ROMEO. Na njihovi spletni strani najdemo tudi podrobnejše podatke o posebnih določilih glede arhiviranja za posamezne založnike. Dejansko je število avtorjem prijaznih revij veliko večje, kot jih razkriva poprečje velikodušnih založnikov, saj je kar nekaj največjih svetovnih založnikov naklonjenih tej obliki poobjavljanja. 

BioMed Central o JCR

V BioMed Central blogu najdemo daljši zapis o SJR (SCImago Journal & Country Rank), o novem bibliometričnem orodju, o katerem sem pisal tudi že v LiLoLe. Bibliometriki ugibajo, da bi SJR lahko morda postal realna konkurenca dosedanji monopolni Thomsonovi storitvi Journal Citation Reports (JCR), skoraj ikoni ocenjevanja odličnosti objav v znanosti.

Obveza OA tudi v EU?

Na spletu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) najdemo z datumom 17. december 2007 opremljen dokument, ki določa uveljavitev odprtega dostopa (Open Access - OA) za dela, ki so rezultat financiranja ERC. Določila so zelo konkretna:

1.The ERC requires that all peer-reviewed publications from ERC-funded research projects be deposited on publication into an appropriate research repository where available, such as PubMed Central, ArXiv or an institutional repository, and subsequently made Open Access within 6 months of publication.
2. The ERC considers essential that primary data - which in the life sciences for example could comprise data such as nucleotide/protein sequences, macromolecular atomic coordinates and anonymized epidemiological data - are deposited to the relevant databases as soon as possible, preferably immediately after publication and in any case not later than 6 months after the date of publication.

Zanimivo je, da je dokument na ERC uradno dostopen šele od 10. januarja 2008 zato najdemo zapis o tem pri Suberju 11. januarja  in pri Harnadu šele 13. januarja letos.

Presenetljvo: z datumom uradne izdaje dokumenta Evropejci pravzaprav prehitevamo Američane pri uvedbi obveznega odprtega dostopa za javno financirane raziskovalne objave. Zaradi nekoliko drugačne modalitete uveljavitve kot jo zasledimo pri ameriškem NIH pa se seveda lahko vprašamo, kako hitro in učinkovito bo zaživelo to določilo o objavljanju. Ne nazadnje, povsod npr. niso zagotovljeni ustrezni depozitni arhivi, ki so seveda eden od pogojev za izvedbo objave v OD. O nekaterih dodatnih pomislekih se je razpisal tudi Suber v omenjenem zapisu na blogu.  

Proverbiarium 44

Non progredi est regredi.
(Ne napredovati pomeni nazadovati.)

Non qua itur, sed qua eundum est.
(Ni važno, kam gremo, ampak kam je vredno iti.)

Non quam diu, sed quam bene vixeris, refert.
(Ne tehta, kako dolgo, ampak kako dobro si živel.)

Non quemquam, mihi crede, facit diadema beatum.
(Nikogar, verjemi, krona ne dela srečnega.)

Obvestila CTK, januar 2008

posredujem:

NOVOSTI NA PODROČJU INFORMACIJSKIH VIROV V LETU 2008

Uporabnikom UL je na voljo novi portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Med zbirkami pa so na voljo naslednje novosti: CSA Illustrata, Handbook of Magnetism and Advanced Magnetic Materials ter ASTM Passport to Steel Online.  

Portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani
Portal DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Osrednji del portala je združevalni iskalnik, ki uporabnikom omogoča, da na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. Drug pomemben del  portala je  OpenURL povezovalnik, ki omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov. Portal vsebuje enoten Katalog informacijskih virov UL z opisi virov in možnosti dostopa, enoten A-Z seznam e-revij, zbirko Del UL ipd. V portalu si lahko uredite tudi osebni profil. Za oddaljen dostop do virov, vključenih v portal ter za uporabo osebnih profilov uporabite kar gesla za COBISS (enak postopek avtentikacije, kot ste ga dosedaj uporabljali za oddaljen dostop). Pomoč uporabnikom tel: 041 756 308, mailto:dikul-help@ctk.uni-lj.si.   

Spletne povezave: http://dikul.uni-lj.si, http://sfx.uni-lj.si/sfxlcl3/az/unilj

Springer e-Books
Od letos dalje je uporabnikom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani na voljo skoraj 9000 elektronskih knjig iz zbirke Springer e-Books, ki sicer vsebuje okoli 23.000 elektronskih knjig. Knjige  so dostopne v portalu SpringerLink (http://www.springer.com/books). Hkrati lahko iščete po vsebini e-knjig in e-revij, lahko pa ločeno uporabljate le e-knjige. E-knjige so dostopne tudi v portalu DiKUL, pričakujemo pa tudi, da jih bomo v kratkem vnesli v vzajemni katalog COBIB.

Spletne povezave: http://www.springer.com/books

CSA Illustrata: Natural Sciences
V letu 2008 je za uporabnike Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani dostopna tudi večfunkcionalna bibliografska zbirka CSA Illustrata: Natural Sciences. Posebnost zbirke je, da poleg bibliografskih podatkov o literaturi omogoča dostop do grafičnih elementov v originalni velikosti iz vseh indeksiranih celotnih besedil, tudi iz tistih, do katerih sicer na Univerzi v Ljubljani nimamo dostopa. Grafični elementi, ki se pojavljajo v CSA Illustrata so različni: grafi, preglednice, ilustracije, fotografije, zemljevidi ipd. CSA Illustrata: Natural Sciences pokriva področja kmetijstva,  biologije, ekologije,  geologije, medicine, meteorologije, farmakologije, vodnih virov in drugo. V kratkem pričakujemo tudi zbirko CSA Illustrata:Technology.Spletne povezave: http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=objectsclust-nats-set-c

Handbook of Magnetism and Advanced Magnetic Materials', Volumes 1 – 5
Od letos je uporabnikom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani na voljo tudi Handbook of Magnetism and Advanced Magnetic Materials, ki je temeljni priročnik za področje magnetizma in magnetnih materialov.
Spletne povezave: http://mrw.interscience.wiley.com/emrw/9780470022184/hmm/toc

ASTM Passport to Steel Online
Faktografska podatkovna zbirka, ki vsebuje primerjalne podatke o oznakah za več kot 80.000 jekel v standardih ASTM, ASME, AFNOR, API, SAE, DIN, BSI, CEN, CSA, JIS, and ISO. Vsebuje tudi podatke o kemičnih in mehanskih lastnostih jekel.

Spletne povezave: http://enterprise.astm.org/

Nova verzija programa SciFinder Scholar 2007
V prihodnjem tednu bo nameščena je nova verzija programa SciFinder Scholar 2007, ki po novem omogoča iskanje po vsebini Chemical Abstracts in Medline 4 sočasnim uporabnikom z UL (prej 3). Zadnja inačica programa omogoča nekaj novih ukazov: Categorize, Save Answer Set, Combine Answer Set, Export Commercial Chemicals records into Microsoft^® Excel Answer Sets, Explore from Substance Displays.

Spletne povezave: http://www.cas.org/products/sfacad/scholwhatsnew.html

DELA UNIVERZE V LJUBLJANI

V okviru portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani smo vzpostavili tudi začasno rešitev enotnega dostopa do različnih zbirk del UL. Kljub temu, da je to le začasna rešitev, vendarle to pomeni korak naprej pri iskanju in uporabi tovrstnega gradiva.

Spletne povezave: http://dikul.uni-lj.si/UNILJ/icon_slo/delaul.html

KNJIŽNE NOVOSTI, november-december 2007

Izšla je nova številka priljubljene e-publikacije CTK Knjižne novosti, ki prinaša novosti za november - december.

TEČAJI V CTK-ju V LETU 2008

V letu 2008 bomo uvedli nekatere nove izobraževalne oblike. Program si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/program-2008.pdf.

Vljudno vabljeni k uporabi virov in storitev CTK-ja ter Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani.

Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK-ja, tel. 01 2003445

Universities UK

Naj vas napotim na splet Universities UK. Gre za združenje 131 predsedujočih britanskim univerzam in nekaterim visokošolskim kolidžem, kar lahko nekako primerjamo z našo rektorsko konferenco. Poleg sprotnega aktualnega novičarskega obveščanja o dogajanju v britanski visokošolski srenji je vredno spremljati zlasti rubriko z objavami različnih študij. Opozorim naj na svežo študijo o uporabi bibliometričnih kazalcev v presoji kvalitete raziskav in na materiale iz različnih posvetovanj o raziskovalni politiki na britanskih visokošolskih ustanovah.  

Slike evropskih knjižnic

Tole galerijo slik evropskih knjižnic pa si je res vredno ogledati. Tudi naša NUK je >vmes.

Proverbiarium 43

Quae culpare soles, ea tu ne feceris ipse.
(Ne počni sam tega, kar si vajen grajati.)

Quae debetur ei, laus vespere danda diei.
(Dnevu naj se zapoje hvalo, ki mu gre, zvečer.)

Quae enim seminaverit homo, haec et metet.
(Kar človek poseje, to bo tudi požel.
Tudi: Ut sementem feceris, ita metes. - Kakor poseješ, tako požanješ.)

O novem letu

Všeč mi je tale rek, katerega avtor naj bi bil Bill Vaughn: "Optimist pričaka polnoč, da bi videl, kako bo prišlo novo leto, pesimist pa zato, da bi se prepričal, da je staro odšlo."