Mikrobloganje

Nima nič skupnega z mojim strokovnim področjem, čeprav se pojmi nesrečno prekrivajo. V igri je zelo zanimiv fenomen socialnega stika, nedavno je o tem v komentarju pisal tudi naš imenitni bloger Žiga.  Nekateri tej možnosti napovedujejo še zelo svetlo prihodnost, kot je to mogoče razbrati iz zapisa Aidana Henryja, ki je tudi obilno komentiran.

Po nakupih na splet

Tudi pri nas se vse bolj uveljavlja spletna trgovina, temu se prilagajajo tudi iskalna orodja. Iskalec TheFind je prav prijazen in usmerja vas k nakupom, kjer je mogoče uporabiti spletni sistem plačevanja PayPal.

Proverbiarium 29

Gloria umbra virtutis est.
(Slava je senca kreposti.)

Gloriosum est iniurias oblivisci.
(Častivredno je pozabljati krivice.)

Grandia si parvis adsimulare licet.
(Če je dovoljeno veliko primerjati z majhnim.)

Grata quies post exhaustum solet esse laborem.
(Po napornem delu se prileže počitek.)

PLoS ONE izpopolnjen

O portalu odprtega dostopa PLoS sem že večkrat pisal. Njegova inovativna programska oprema PLoS ONE deluje kot e-revija in omogoča sprejem člankov, arhiviranje, ocenjevanje in opremljanje z opombami ter preiskovanje. Več o uporabi lahko preberete v članku PLoS ONE Sandbox... Sicer boste pa na PLoS blogu lahko prebrali tudi o najnovejših dopolnitvah PLoS ONE aplikacije, ki temelji na programski osnovi TOPAZ.   

PrometeosNetwork

Suberjev zapis nas obvešča o zanimivi mreži PrometeosNetwork, ki povezuje raziskovalce v vedah o življenju in zdravnike v skupnost v kateri bo zagotovljen prost pretok informacij in resursov med registriranimi člani. Registracijo dosežete tako, da se oglasite upravljalcu mreže s kratko predstavitvijo v nekaj vrsticah.

Dostop do arhivov NYT

Od 19. septembra letos je večjih del arhivov časopisne hiše New York Times brezplačno dostopen na speltu. O, ko bi jih le posnemali še naši časopisi.

WRIKE

Spletna aplikacija  projektnega vodenja Wrike vam omogoča, da lahko v okolju delovne skupine ali s prijatelji skupne naloge in projekte v prihodnje učinkoviteje urejate s pomočjo elektronske pošte.   

Proverbiarium 28

Inpares nascimur, pares morimur.
(Rojeni neenaki umremo enaki.)

In pertusum ingerimus dicta dolium.
(Polniti besede v preluknjan sod. Pomensko: Govoriti v prazno.)

In plerisque rebus mediocritas optima est.
(V večini zadev je najboljša sredina.)

In pretoriis leones, in castris lepores.
(Levi v šotoru, zajci v boju.)

Latinščina ni "mrtev" jezik.

Ne bom razglabljal zakaj, vendar osebno ne sprejemam odklonilnega označevanja latinščine kot mrtvega jezika. Ne zgolj zaradi večkratnih koristi, ki jih razumnikom kateregakoli jezikovnega okolja seznanjanje s tem jezikom prinaša. Nekaj tega sem napletel v nekem prejšnjem zapisu.  

Da je prijaznosti do latinskega jezika vendarle bolj splošna, kot na hitro pomislimo, dokazujejo zanimive vsebine, ki jih je mogoče najti na spletu v latinščini. Npr. znano spletno enciklopedijo najdemo tudi v latinski verziji kot Vicipaedia. Na Finskem najdete radijsko postajo s podkasti v latinščini. Tam najdete tudi forum Colloquia Latina za razprave v tem jeziku (potrebna je prijava). Celo dnevno vremensko napoved lahko preberete v latinščini (hvala blogerki Maji za to informacijo).  Spletna skupnost LiveJournal ima tudi svojo lastno skupino Diarium Latinum. In svetovno blogosfero krasi kar nekaj osebnih blogov v latinskem jeziku: Vir Cum Pluteo Pleno;  Rogueclassicism;  Pat's Latin Blog, ki je neke vrste učni blog, kot je tudi Latina Carolina; Meum Diem et quid habeo dictare;  Mea Vita Fabulosa;  LatinBlog.org;  Canis Blogans;  Commentarium Meum... Komentatorjem bom hvaležen za vsako obogatitev tega spiska.

Latinski blog

Včeraj mi je s pomočjo spiska si.blogs uspelo najti zelo zanimiv blog. Blog Latinščina služi vsaj dvema namenoma: poglavitni je brez dvoma v tem ko želi profesorica latinskega jezika ohraniti stik s svojimi dijaki tudi zunaj učilnice, drugi pa ta, da bo razveseljeval tiste, ki nam je latinščina prijazen in koristen spomin iz lastnih dijaških let.  Čestitke avtorici, da se je lotila projekta, ki bo, upam, vzpodbudil tudi druge pedagoge, da preskusijo možnosti, ki jih blogosfera ponuja izobraževanju na vseh stopnjah.   

Biografije znanstvenikov

Kot lahko preberemo v sporočilu ameriške Akademije znanosti so sprostili v odprti dostop memoarne biografije pomembnih članov National Academy of Sciences, objavljene po letu 1877. Dela pomenijo priklon imenitnim znanstvenikom in tudi pomemben pregled ameriške znanosti.

Proverbiarium 27

Inscitia mater arrogantiae.
(Neznanje je mati drznosti.)

In silvam non ligna feras insanius.
(Ni večje neumnosti kot je nositi les v gozd.)

In solidum.
(Enotno.  Solidarno. Kot v našem pregovoru: Vsi za enega, eden za vse.)

Instar omnium.
(Na enak način kot drugi.)

In statu quo. (Tudi: Status quo.)
(Nespremenjeno stanje. V sedanjem stanju.)

In statu quo ante. (Tudi: Status quo ante.)
(V stanju kot je bilo prej (pred nekim dogodkom).)

OncologySTAT

Vse zagovornike odprtega dostopa je Elsevier razveselil s svojo nedavno iniciativo. Še zlasti pa bodo zadovoljni vsi, ki so dejavni v medicini, s ponudbo spletišča OncologySTAT, ki omogoča dostop do polnega teksta člankov s področja onkologije iz nabora kakšnih sto revij tega založnika.  Za uporabo je potrebna brezplačna registracija.

Odprti dostop za Kanado

Prof. Žiga Turk me je opozoril na tole novico. Kanadska agencija za raziskave v zdravstvu - Canadian Institutes of Health Research (CIHR) je sporočila svojo odločitev, da bo spodbujala dostop javn0sti do raziskav, ki jih financira. Zahtevali bodo, da raziskovalci v šestih mesecih po 0bjavi zagotovijo odprti dostop do svojih člankov na spletu. Zaploskam!

Razumeli pa boste, da se mi kar samo postavlja vprašanje, kdaj lahko, potem ko srečujemo takšne in podobne rešitve že v ZDA, Vel. Britaniji, Nemčiji in zdaj tudi v Kanadi, od naše ARRS pričakujemo, da bo storila korak v smer uveljavitve takega OA v Sloveniji.

Proverbiarium 26

Homo doctus in se semper divitias habet.
(Učen človek v sebi vedno nosi bogastvo.)

Homo homini lupus.
(Človek  (je) človeku volk (zver).) 

Homo locum ornat, non hominem locus.
(Človek krasi položaj, ne položaj človeka.)

Homo mensura.
(Človek je merilo (vsega).)

Warnockova dilema

Na spletu, zlasti s prodorom dvosmerne komunikacije, se pogosto srečamo s pojavom, ko kljub pričakovanju ni pravega odziva na naše pisanje. Pojav je v informatiki znan kot t. i. »Warnockova dilema«. Njen avtor Bryan Warnock je skušal pojasniti, da kadar pogrešamo odgovor na poštni zapis, zapis v Usenet skupini ali v spletnem forumu to ne pomeni nujno, da tema nikogar ne zanima, saj je lahko v ozadju kar nekaj razlogov za abstinenco.

Tole je njegovih pet razlogov:

- zapis je korektna, dobro spisana informacija, ki ne potrebuje dopolnjevanja. Ni drugega kot da rečemo: »Tako je kot je rekel!«;

- zapis je popolna neumnost in nihče noče trošiti časa in spletnih resursov, da bi se odzival;

- nihče ni prebral zapisa, iz kakršnegakoli že razloga;

- nihče ni razumel zapisa, a noče spraševati za pojasnilo iz kakršnegakoli že razloga;

- nikomur ni mar za zapis, iz kakršnegakoli že razloga.

Bryan C. Warnock (2000)

Pojav je opazen tudi v blogosferi, čeprav v času Warnockovih razprav ta še ni bil tako aktualno prisotna. Seveda pa bi bilo mogoče k osnovnim Warnockovim razlogom, zlasti v luči posebnosti blogov, dodati še kakšnega dodatnega. In pisanje v stroki prinaša v odnos avtorja in bralca še posebne težave, kot lahko preberemo tukaj.

Digitalni arhiv Royal Society

Eden najdragocenejših znanstvenih revijalnih arhivov je nedvomno tisti pri britanski akademiji znanosti Royal Society (RS), saj sega tja do leta 1665, ko je izšla revija Philosophical Transactions kot druga znanstvena revija v svetu sploh samo nekaj mesecev za francosko Journal des sçavans. Digitalna vsebina arhiva RS bo prosto dostopna od 1. septembra do 30. novembra letos na spletnih straneh publikacij akademije.    

Terra Incognita

Terra Incognita je blog v blogosferi Pennsylvania State University in je namenjen izmenjavi izkušenj pri spletnem poučevanju. Kot posladek se v septembru obeta sodelovanje Gavina Bakerja, IT eksperta za vprašanja odprtega dostopa do znanstvene periodike in odprtokodnih učnih pripomočkov.

Proverbiarium 25

Promissa cadunt in debitum.
(Obljube preidejo v dolg. Pomensko: Obljube je treba izpolniti. Tudi: Promissa solvito! Obljube izpolnjuj!)

Propter bonum pacis.
(Zaradi miru. Tudi: Zavoljo miru.) 

Proximus est sibi quisque.
(Vsakdo je sebi najbližji.)

Pumilio, licet in monte, non est magnus.
(Pritlikavec ni velik, tudi kadar je na gori.)

Publish or Perish

Stavek, ki ga vsi raziskovalci dobro poznamo in nas opozarja, da brez stalnega objavljanja svojega raziskovalnega opusa v znanosti ni kariernega napredovanja. Publish or Perish pa je tudi zelo uporaben računalniški program, ki omogoča izračunavanje nekaterih pomembnejših scientometričnih kazalcev. Več o naboru teh kazalcev preberite na spletu ponudnika programa Harzing.com, program pa je sicer prosto dostopen in si ga lahko naložite >tukaj.

CC Learn

Neprofitna skupnost Creative Commons - CC je znana tudi v naših krajih; v Sloveniji kot Creative Commons Slovenija - kreativna gmajna. Manj znano pa je, da v okviru CC deluje tudi ccLearn, oddelek, ki je namenjena podpori uveljavljanja odprtodostopnih učnih aktivnosti in vsebin. 

Tole pa bo najbrž dobrodošla informacija za učitelje in tudi študenti ji bodo najbrž z zanimanjem prisluhnili. The Hewlett Foundation skupaj s Creative Common's ccLearn in s podporo Googla pripravljajo portal za učne vsebine, ki bodo na voljo v odprtem dostopu - "OE Search" projekt.

Wikipedia v knjigi: pozabimo!

Na blogu BoingBoing najdemo oceno (avtor izračuna: Nikola Smolenski) o tem kolikšna bi bila zbirka angleške Wikipedie, če bi jo natisnili na papir; dobili bi najmanj 750 knjig s približno 800 stranmi v vsaki.