sobota, avgust 11, 2007

Šanghajska lestvica 2007

Vsako leto je nestrpno pričakovana, zdaj že tradicionalna šanghajska lestvica najboljših svetovnih univerz. Tudi letos smo jo dočakali in ponovno je potrdila sloves ameriških univerz, ki so letos celo zasedle vsa prva tri mesta:  U. Harvard, U. Stanford in kalifornijska U. Berkeley. Šele na četrtem mestu je prva evropska univerza, tudi tokrat U. Cambridge.  Seveda je pri nas ta lestvica pogosto omenjana, največkrat je bila v preteklosti dokaz kako slabe so naše univerze, saj se nanjo niso uvrščale. Letos si nekateri lahko oddahnemo (drugim pa bo to morda manj všeč);  na spisku se je na 476. mestu *) znašla tudi ljubljanska Univerza!!! Podrobna analiza kriterijev izbire bo gotovo pokazala še kakšno dodatno vzpodbudno novico. In ob tem sem se privoščljivo spomnil, koliko imenitnih univerz iz prve stotnije tega spiska so prehiteli lani naši študenti, ki so zmagali na tekmovanju iGEM 2006.
*) popr. 14. 08.; korektneje povedano: gre za enakovredno uvrstitev na lestvici med 402. in 508. mestom 

8 komentarjev:

  1. Anonimni4:22 pop.

    cestitke - hvala za tole novico - ene parim sem uspel na ta način zapreti jezik. Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni1:24 pop.

    Jaz npr. tem lestvicam verjamem, če so kriteriji objektivni in pošteni.
    Ne verjamem pa kakšnim npr. Nobelovim nagradam, ki so velikokrat nepravično dodeljene...npr. Nobelovim nagradam...Dobitnik nagrade za medicino za leto 2006 Roger D. Kornberg(RNA polimeraza), je v bistvu sin dobitnika Nobelove nagrade Arthura Kornberga...ta sorodstvena vez je mlajšemu Kornbergu ogromno olajšala pot do vseh nazivov in tudi do te nagrade, ki bi jo lahko dobil kdo drug(mogoče še boljši od tega znanstvenika).
    Podobno se je dogajalo v preteklosti, ko je namesto npr. Nikole Tesle dobil nagrado italijanski znanstvenik. Leta pozneje so želeli Tesli podeliti Nob.nagrado(da se mu nekako odkupijo), a jo je zavrnil.
    Zato so Nobelove nagrade velikokrat ena velika farsa oziroma kuhinja.

    Še nekaj...Američani bodo vedno imeli najboljše fakultete...problem bo v tem le, da bodo na njih zmeraj bolj prevladovali ljudje iz drugih dežel(Azijci). Domačinov (=belci s predniki, ki že stoletja živijo v ZDA) pa bo vedno manj.

    LP!

    OdgovoriIzbriši
  3. Lestvica pravzaprav ni tako natančna: Univerza v Ljubljani je na 402.-508. mestu (v tabeli so univerze, ki si delijo ta mesta, navedene po abecedi in tako je UL pristala bolj proti koncu seznama). Ni nepomembno, da je v kategoriji znanstvenih objav UL dosegla 32,3 točk, kar je primerljivo z univerzami, ki zasedajo 100-150 mest boljše uvrstitve. Res pa je, da so kriteriji za ocenjevanje bolj v korist univerz z nobelovci in z veliko objavami v izbranih najprestižnejših revijah.

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala dr. Dolinarju za dobrodošlo opozorilo o metodologiji predstavljanja podatkov v šanghajski lestvici, saj je moja navedba po nepotrebnem konkretna in zato napačna. Zelo pa pade v oči točkovanje t. i. citacijskega indeksa, kjer se je UL res dobro odrezala in ta je med kriteriji uporabljanimi v lestvici najbrž najmanj diskriminacijski.

    OdgovoriIzbriši
  5. Anonimni2:03 pop.

    Če lahko še moje opozorilo k metodologiji - če s spletne strani poberete dol excel preglednico lahko zelo natančno poveste kje smo po posameznem kriteriju. Torej splošna ocena je 402-508, natančno smo dejansko na 476 mestu. Če pa razvrščate po tistem kriteriju, ki je za nas najpomembnejši in najbolj objektivno dostopen (INdeks citiranosti SCI je pa Ljubljanska univerza nekje okrog 280 mesta) - tukaj se lahko razporedi zadevo to milimetra natančno, saj za razliko od splošnega števila točk, ki je zračunan samo za prvih 100 univerz , lahko do mesta natančno določimo pozicijo v tem kriteriju - in seveda v vseh ostalih - vendar so kriteriji povezani z nobelovimi nagradami za nas nerelvantni ker se je nemogoče kosati (predvsem finančno)z najboljšimi univerzami na svetu. Vsekakor pa je dosežek da smo sploh na lestvici.

    OdgovoriIzbriši
  6. zares se splača podrobneje sprehoditi po šanghajskih statistikah in dodatna analiza, ki jo je pripravil Harry, ima gotovo dodatno tehtnost. Še kakšno bi najbrž potrebovali. Med statističnimi predstavitvami je npr. izpovedna tudi tale. Država z najmanjšim GDPjem in najmanjšim prebivalstvom v klubu elitnih...

    OdgovoriIzbriši
  7. Anonimni4:13 dop.

    Dodaten pregled situacije je pokazal še nekatere zanimive primerjalne rezultate - predvsem o tem kako smo dejansko dobri glede SCI kriterija.

    OdgovoriIzbriši
  8. prav vesel sem teh komentarjev, saj so koristno obogatili prvotno informacijo...

    OdgovoriIzbriši