ESKAPE

Bravo, pa ga imamo... slovenski "digg". Slovenska spletna scena je že pričela učinkovito osvajati novo, domačo ponudbo iz družine Web 3.0 socialnih orodij, namreč portal eskape.si. Za boljšo predstavitev si bom dovolil kar prekopirati njihov uvodni odstavek iz teksta Kaj je eskape.si?

"...eskape.si je spletni komunikacijski prostor, njegovo vsebino ustvarjajo, urejajo, komentirajo in ocenjujejo uporabniki. Vsak uporabnik ima možnost objavljati svoje avtorske prispevke (bloge in komentarje) in seznanjati druge uporabnike s povezavami na zgodbe z zunanjih spletnih strani, ki se mu zdijo zanimive. Hkrati ima vsak uporabnik možnost, da komentira in ocenjuje avtorske prispevke, povezave in komentarje drugih uporabnikov. Bistvo eskape.si so - modre - povezave (link ali hyperlink): na zgodbe z zunanjih spletnih strani in na bloge, komentarje, ocene, uporabnikov profil, pomenke ... v okviru spletnega komunikacijskega prostora. Spletni komunikacijski prostor eskape.si dvema razsežnostima računalniškega zaslona dodaja prostorsko in časovno os: povezave lahko peljejo daleč v globino spleta in do zgodb, ki niso le današnje. O tem, katera povezava, blog ali komentar je bolj in kaj od tega je manj zanimivo, pa ne odloča noben posameznik, ampak uporabniška skupnost eskape.si..."

In ker velja pri teh rečeh preprosto pravilo: večja kot bo uporaba, objektivnejše bodo sodbe o tehtnosti posameznih prispevkov, je enostavno treba sodelovati. Veliko užitka!

Anketa o blogosferi

In še ena iz hiše Pew Internet & American Life Project, tokrat o blogih z anketo "Bloggers: A portrait of the internet’s new storytellers". In glede na to, da v ZDA 8% uporabnikov Interneta t.j. okoli 12 milijonov Američanov piše blog in 39% internetih uporabnikov oz. okoli 57 milijonov Američanov bloge bere, je anketna obdelava takega prostora vsekakor zanimiva in dovolj izpovedna. In še ta zanimiv podatek: 37% piscev blogov uporablja blog predvsem kot dnevniški zapis.

Internet kot vir znanja

V ameriški anketni raziskavi je na vprašanje, kje bi iskali odgovore npr. o raziskavah izvornih celic je 67% vprašanih  odgovorilo, da najprej na Spletu; 11% je odgovorilo, da v knjižnici. Na podobna zanimiva vprašanja v virih informacij, ki zadevajo znanost najdete odgovore v študiji "The Internet as a Resource for News and Information about Science", ki jo pripravil Pew Internet & American Life Project in je v celoti dostopna na spletu.

Posnetek predavanja

S svojega četrtkovega predavanja o uporabi blogov pri izobraževanju v CTK sem odnesel zares prijetne vtise: pozoren avditorij, ki se je v diskusiji še posebno ljubeznivo odzival, je zagotovil zelo koristno in izčrpno razpravo, profesionalni organizator pa kvalitetno okolje za dogodek. Blogerski kolega Domen Savič je na svojem blogu The L Files objavil avdio posnetek celotnega dogodka v mp3 formatu, dogodek pa okrasil z laskavim komentarjem. Na podoben način se je prijazno oglasil tudi bloger romunov. Na voljo je tudi prezentacija, ki je bila predloga nastopa.  

Depozitni arhiv HAL

Kot nam sporoča prof. Harnad v svojem blogu, dobiva končno podobo francoski osrednji depozitni arhiv (odložišče, repozitorij), namenjen nacionalni znanstveni publicistični produkciji z imenom HAL. Odločitev je pogojena predvsem s centralizirano organiziranostjo francoske znanosti za razliko od številnih drugih držav, ki cilju sledijo z oblikovanjem razpršenih institucionalnih arhivov. Kljub temu pa bo tudi Francija težko zajela pomembnejši delež produkcije, če ne bo HALu podeljen nacionali mandat za samoarhiviranje. Ta trenutek uspejo pridobiti komaj 12% francoskih objav, kar je primerljivo z mednarodnim poprečjem za spontano polnjena odložišča. Prednost francoskega modela osrednjega arhiva pa je vendarle, da bo en mandat zadostoval za uveljavitev nacionalnega cilja.

Predavanje v CTK

Kot sem že najavil, bom imel danes ob 19.30 v CTK v Ljubljani predavanje na temo "Uporaba spletnih dnevnikov (blogov) pri (po)uče(va)nju". V pomoč lahko ponudim .pdf zapis aplikacije predavanja na svoji spletni strani. (Se opravičujem za navzkrižno objavljanje v obeh blogih LiLoLe in MIKROBioLOG, predpostavljam namreč, da se srečujem z dvema vsaj deloma različnima naboroma bralcev).

Milijarda prenosov

Založnik Elsevier je javnost obvestil, da je v svoji zbirki Science Direct, ki omogoča tudi dostop do člankov v polnem tekstu zabeležil milijardo prenosov člankov.  

CTK vabi

Da ne bo izzvenelo preveč samopromotivno sem si dovolil "ukrasti" kar celo številko novembrskih Obvestil CTK:

OBVESTILA CTK-ja, november 2006

TEMATSKI VEČERI CTK
V okviru tematskih večerov CTK-ja vas vabimo na predavanje z naslovom Uporaba spletnih dnevnikov (blogov) pri (po)uče(va)nju. Predaval bo prof. dr. Franc Viktor Nekrep z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Predavanje bo v četrtek, 23. novembra 2006 ob 19.30 v Nemški čitalnici CTK-ja, Trg republike 3, Ljubljana. Brezplačne rezervacije si lahko zagotovite po telefonu 01 476 3733 ali po e-pošti miro.pusnik@ctk.uni-lj.si. Po predavanju bo organiziran vodeni ogled knjižnice. Vljudno vabljeni.

NAROČANJE GRADIVA PO MEDKNJIŽNIČNI IZPOSOJI
Obveščamo vas o novostih na področju naročanja po medknjižnični izposoji. Naročila lahko izvajate v modulu Moja knjižnica v COBISS-u. Da se prijavite v sistem Moja knjižnica, morate pri vpisu v izbrano knjižnico pridobiti geslo za COBISS oz. geslo, s katerim lahko poleg naročil medknjižnične izposoje upravljate tudi podaljševanje, rezerviranje in naročanje gradiva ter oddaljeni dostop do e-virov Univerze v Ljubljani.

Še posebej udobno je  naročanje gradiva po medknjižnični izposoji neposredno iz kataloga. V katalogu se pod zapisi pojavi gumb, ki vas usmeri v naročilo po medknjižnični izposoji. S klikom pridete do obrazca za prijavo v sistem Moja knjižnica (izbira knjižnice, kjer ste član, vpis številke članske izkaznice, geslo) in sicer neposredno v obrazec za naročilo.

REFWORKS
RefWorks je orodje za upravljanje in uporabo bibliografskih podatkov. Prednost RefWorks je predvsem v tem, da deluje v spletnem okolju – reference lahko na tak uporabljate z katerega koli računalnika  in ne le iz tistega, na katerem imate nameščene lokalne zbirke, spletno okolje pa pomeni tudi, da odpade mučno instaliranje programa ter velika večina problemov s tehnično podporo. Druga velika prednost orodja RewWorks je možnost RefShare, ki omogoča, da več uporabnikov med sabo (skupine raziskovalcev, študentje in profesorji etc.) med sabo primerja in izmenjuje reference. 30-dnevni začasni testni dostop si lahko izdelate na spletnem naslovu http://www.refworks.com.

IZOBRAŽEVANJE V CTK
Elektronske revije in druge zbirke celotnih besedil, 6. december 2006 od 13.00 – 14.30. Tečaj obsega pregled ter uporabo e-revij, e-knjig in bibliografskih podatkovnih zbirk s celotnimi besedili, ki so na volju uporabnikom knjižnic Univerze v Ljubljani.

SciFinder, 14. december 2006 od 13.00-14.30. SciFinder omogoča učinkovito iskanje v podatkovni zbirki Chemical Abstracts. Tečaj je namenjen IZKLJUČNO zaposlenim in študentom Univerze v Ljubljani.

Izboljšana citacijska analiza pri Thomson Scientific

Današnji post v Recherchen Blogu predstavlja v nekoliko daljšem tekstu izboljšave v podatkovni bazi Web of Science, ki s funkcijo Citation Report (CR) močno povečujejo učinkovitost citacijske analize. CR pogostost citiranja publikacij (kumulativno in v poprečju) predstavlja tudi grafično. Poleg običajne citacijske statistike poslej CR vključuje tudi izračun Hirschevega h-indeksa. Z novostmi skuša Thomson znova vzpostaviti ravnotežje z Elsevierjem, ki že od začetka leta v podatkovni bazi Scopus s citacijskim orodjem Citation Tracker postavlja nova merila za prijaznost in učinkovitost v citacijski analizi. O tem razpravlja tudi Pušnik.

Festival ustvarjalne in svobodne kulture

Vse svoje bralce, ki ne spremljate strani slovenske Creative Commons iniciative ali vas ni doseglo sporočilo Ljudmile ali Inštituta za intelektualno lastnino bi želel opozoriti na Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture 5. decembra letos v Kiberpipi v Ljubljani. Na njem bodo predstavili izbor iz letošnje produkcije digitalnih del, objavljenih pod licenco Creative Commons in drugih odprtih del.

Commons of Science konferenca

Pod geslom "Oblikovati vizijo, kako znanstvene podatke posredovati preko disciplinarnih meja"  je 3. in 4. oktobra letos bila v Washingtonu (ZDA) konferenca Commons of Science. Zdaj so na voljo video klipi in prezentacije predavateljev na konferenci. Izjemno!

Še ena za novinarje

Vsem novinarskim kandidatom, ki jim je bil namenjen že tale post, predlagajo pri Recherchen Blogu tudi wiki aplikacijo Reporters Cookbook.

Znanost o spletu

Mediji ( 1 ;  2 ) sporočajo, da so oče svetovnega spleta Tim Berners-Lee in sodelavci najavili prelomen projekt za preučevanje interneta, njegove uporabe in načina njegove rasti. V raziskavah bosta sodelovala MIT in Univerza Southampton, projektu pa so nadeli ime Raziskovalna inicitiva znanosti o spletu (Web Science Research Initiative). Stran WSRI bomo v prihodnje radovedno obiskovali

Revija za informacijsko opismenjevanje

V februarju leta 2007 lahko pričakujemo izid prve številke nove revije Communications in Information Literacy (CIL), ki bo neodvisna,  strokovna, ocenjevana elektronska revija namenjena podpiranju znanja, teorije in raziskovanja v področju informacijske pismenosti. Revija bo izhajala v konceptu odprtega dostopa. Sourednik revije, Stewart Brower ima svoj blog. (izvedel pri Suberju). 

Kako informacijsko pismenost rešujejo na Finskem

Na 2. posvetovanja ZBDS na temo informacijske pismenosti, o čemer sem poročal tudi v blogu, je kot tuja predavateljica sodelovala tudi direktorica informacijske službe na Univerzi Helsinki, dr. Kaisa Sinikara. Govorila je tudi o vključitvi informacijskih znanj v študijske programe. Na spletnih straneh njene ustanove lahko najdete tudi v angleškem tekstu zapisana "Priporočila univerzam o vključevanju kompetenc informacijske pismenosti v nove študijske programe."  Predlagajo tri module, vsakega v velikosti 1 do 2 ECTS kreditnih točk: Osnove informacijske pismenosti za začetek v prvi (Bachelor) stopnji; Diplomski informacijski proseminar za stopnjo Bachelor in Seminar informacijske pismenosti za pripravo Master teze. Vsekakor dragocen napotek, njegovo realizacijo pa žal v naših študijskih programih v glavnem pogrešamo!   

MediaCommons

Suber nas opozarja na zanimiv "morda eksperiment". Učiteljem, raziskovalcem, študentom je ponujena ideja nove socialne mreže na temo medijev in medijskega okolja. Predlog ima začetek  v spletu Making MediaCommons, ki je namenjen načrtovanju prihodnje oblike mreže. Stran je trenutno zasnovana okoli treh modulov:

• bloga, kjer snovalca mreže Avi Santo (Old Dominion U.) in Kathleen Fitzpatrick (Pomona College) na glas razmišljajo o ideji,
• prostora, kjer naj bi zunanji sodelujoči avtorji objavljali obsežnejše prispevke (članke) na temo in
• prostora (In Media Res) za kratke video klipe, kjer zopet avtorji v kratkih predstavitvah skušajo vzpodbudti javnost k razmisleku o posameznih idejah.

Ti prvi koraki naj bi, če bodo uspeli, v naslednjih mesecih morda prerastli v končno obliko MediaCommons kot platforme za oblikovanje novih medijskih oblik v virtualnem okolju. Velja počakati na razvoj; velja tudi sprejeti ponudbo za sodelovanje, pri čemer kot dobro uvodno razmišljanje lahko služi tudi predstavitveni prispevek v if:book.

O objavljanju v znanosti

Tokratni napotek na dva zanimiva prispevka v blogu Davida Monniaux-a je predvsem namenjen vam, ki obvladate francoski jezik. Ob splošnem razmišljanju o znanstvenem objavljanju in ocenjevanju (post1) je predstavljena tudi tematika znanstvenega založništva in iskanja v bibliografskih zbirkah, s poudarkom na nacionalnem prostoru. Pri tem je s tehtnim poudarkom omenjena tudi možnost odprtega dostopa (post2).

Koliko je stara slovenska strokovna blogosfera?

Blogosfera postaja tudi v slovenskem prostoru vse popularnejša in rekel bom, tudi pomembna. Ne nazadnje, zdaj se ji je pridružil celo predsednik države. Vse več pozornosti ji namenjajo tudi formalni mediji. Seveda je strokovna blogosfera lahko le skromen rob celotnega "gibanja", pa vendar tudi v strokah nismo "od muh". Žal lahko prispevam le svoje spomine, bil bi pa vesel, ko bi se oglasili tudi pripravljavci tematskih blogov iz drugih strok. Svoj prvi vpis ali po blogarsko "post" v blogu lilole sem oddal 17. novembra 2003, svoj blog mikrob(io)log pa sem pričel 15. septembra 2005. Da smo pa v strokah že prej iskali poti sporočanja aktualnih informacij, ki bi jim po sedanji "maniri" opravičeno lahko rekli "(web)blog" dokazujejo npr. vpisi, ki sem jih v okviru društvene spletne strani slovenskih mikrobiologov skozi nekaj let pisal bralcem v stroki. Prvi tak vpis je datiran s 25. majem leta 2000, svoj konec pa so vpisi doživeli 10. maja 2003, ko je naloge uradne spletne strani prevzela druga ekipa z drugačnim konceptom. Verjamem, da si bo blogosfera v prihodnje še utrdila svoje mesto v različnih strokah, zlasti vidim njeno pomembno mesto v izobraževanju in povabil bi vse, ki čutijo potrebo po posredovanju svojega znanja in svojih misli, da se čimprej preskusijo v blogosferi; vzori iz tujih okolij vabijo in potrjujejo smiselnost takega početja. Pri tem me vedno znova navdušuje vodilna misel znanega bloga Science Blog: "Think. It's not illegal yet."