Ali lahko zaupam spletni strani?

Morda ste kdaj imeli pomisleke o verodostojnosti oz. zanesljivosti določene spletne strani oz. spleta. Do neke mere (?) si lahko pomagate s preveritvijo podatkov, ki jih lastnik strani posreduje ob registraciji. CoolWhois je npr. orodje, ki vam omogoči dostop do teh podatkov. Najbrž je takih pripomočkov na spletu še več?

Naši predniki

V anketi iz leta 2005, ki je zajela 33 držav, so anketirance prosili, da odgovorijo s "pravilno", "napačno" in "nisem siguren"  na trditev: “Ljudje, kot jih poznamo, so se razvili iz živalskih predhodnikov". Grafikon z rezultati si lahko pogledate na blogu Cosmic Variance (tudi zato, da se ne bom pregrešil proti avtorskemu pravu). Slovenci smo se kar dobro odrezali, kot še marsikje smo v zlati sredini, predzadnjega mesta ne bi posebej komentiral, a takoj mi je misel ušla k ID, ki razsaja v ZDA.

Rangiranje univerz

Znova je završalo v deželici (>1, >2) in po svetu  (>1, >2, >3, >4, >5, >6, >7 ) ob rangiranju univerz. V najbolj znanem razvrščanju, ki si ga zdaj že četrto leto privošči šanghajska univerza Shanghai Jiao Tong U. tudi tokrat med 500 najelitnejšimi šolami ne najdemo ljubljanske Univerze (UL). Zato nam pa bolj godi razvrstitev na spletu Webometrics, kjer najdemo UL na 285. mestu, v Evropi celo na dobrem 93. mestu, zlasti ker smo v bližnji soseščini nekaterih zelo uglednih šol. Če malo podrobneje pobrskamo po vpisu v Wikipediji Academic Ranking of World Universities  najdemo še nekatere razvrstitve. V eni (University Metrics), ki uporablja kot kriterij t. i. faktor G je pripravljen spisek 300 svetovnih univerz; UL žal v njem ne najdemo. Seveda jo bomo zaman iskali tudi v spisku, ki ga je pripravila revija Newsweek in razvršča 100 najboljših svetovnih univerz na osnovi kombinirane liste Shanghai Jiao Tong in Higher Education Supplement londonskega Timesa (World's Top 200 Universities).

Še precej več, zlasti o ameriških navadah, zvemo o visokošolskem rangiranju na neki drugi strani v Wikipediji; vpis College and university rankings je skoraj nujno prebrati.

Še boljši Google Scholar

Po blogu Google Bloscoped povzemam naslednjo vest: Google Scholar, ki ga priporočam zlasti študentom pri iskanju učnega in seminarskega materiala, je zdaj uvedel novost. Ob vsakem rezultatu iskanja zdaj navede tudi povezavo »Related Articles«, ki zelo pomaga pri iskanju najdenemu podobnih, relevantnih člankov.

Pisanje bloga

Na spletu Robina Gooda je v tekstu in sliki (video) predstavljeno za blogerje zelo dobrodošlo orodje  Windows Live Writer (WLW). Zaenkrat je sicer še v beta verziji. Sicer pa ima Windows na to temo namenski blog. Kot kaže deluje zadeva v različnih okoljih, kot uporabnik Bloggerja pravkar vnašam ta tekst in upam na uspeh. Blogger je sicer že doslej ponujal dodatek za Word f. Windows, s katerim sem pa občasno imel težave. Novi WLW seveda obljublja veliko več. Vsi bomo hvaležni, če si bomo uporabniki sporočali težave na katere bomo pri uporabi naleteli. Blogosfera se že odziva s pohvalami in s kritiko.

Zdaj pa še WikiCat

Fundacija WikiMedia je najbolj znana po realizaciji globalne enciklopedične uspešnice Wikipedia ter po programju MediaWiki na katerem temelji Wikipedija in številne druge informacijske storitve. Zdaj v tej hiši ustvarjajo tudi bibliografski katalog WikiCat, ki naj bi podprl projekta WikiCite in Wiki Textrose. (WikiCite je orodje, s katerim so v Wikipediji realizirane citacijske povezave, WikiTextrose pa je relacijska citacijska baza, ki omogoča te citacijske povezave med uporabljenimi teksti. Gre torej za družino med seboj povezanih orodij, ki z omogočanjem drug drugega zagotavljajo udobje zelo prijazne in danes že nenadomestljive virtualne enciklopedije).

Vendar pa WikiCat naj ne bi bila še ena naslednja virtualna bibliografska zbirka, saj, kot lahko preberemo v Talisovem blogu Panlibus: …kar je osvežujoče pri Wikicat je to, da je, tako kot pri Wikipediji edina meja, ki jo je treba prestopiti, tako za iskanje kot dodajanje podatkov, spletna povezljivost...

Ali lahko internetu zaupamo?

Nedavna škandalozna poteza velikega ameriškega internetnega ponudnika AOL, ki je na svojem spletu objavil iskalne historiate zadnjih treh mesecev za 650.000 svojih uporabnikov, izpostavlja seveda vprašanje, kako je mogoče ohraniti zasebnost svojega iskanja z globalnimi iskalniki po svetovnem spletu. To skuša obdelati zapis How To Keep Your Search History Private, saj gre za ključni interes številnih internetnih uporabnikov: od raziskovalcev, podjetnikov, politikov in novinarjev, če naštejem samo najbolj izpostavljene poklicne skupine, kjer ima puščanje informacij lahko katastrofalne posledice za njihovo delo in celo eksistenco. Pri tem pa je seveda popolnoma jasno, da je potrebno zagotoviti popolno zaupnost in zasebnost sprehajanja po spletu kateremukoli uporabniku.

Nemški knjižnični portal

O nemškem digitalnem knjižničnem portalu VASCODA sem pisal že maja; seveda je namenjen predvsem znanstveni informatiki. Najdemo pa v nemškem knjižničnem prostoru tudi zelo uporabno virtualno splošno knjižnico VAB, ki nastaja kot ljubiteljsko delo knjižničarke Strauchove, kot nas o tem obvešča Recherchen Blog.

Dobrodošlica blogu

Z navdušenjem pozdravljam prihod novega strokovnega bloga na sceno slovenske blogosfere (upam, da s trditvijo, da je nov ne zavajam). Blog z imenom ZNANOST @ CLOVESTVO.EDU domuje  v Delovi blogarski druščini. Avtorju s psevdonimom kvark želim veliko zadovoljstva v njegovem poslanstvu.

WorldCat

OCLC je kratica za Online Computer Library Center s sedežem v Dublinu v ameriški državi Ohio.  OCLC v sodelovanju z 55.000 knjižnicami v 110 državah predstavlja največji knjižnični konzorcij v svetu. Skupaj s člani konzorcija oblikujejo vzajemni katalog WorldCat, ki je zdaj dobil novo podobo v beta verziji. Tudi NUKov Mrežnik vas napoti na ta spletni katalog.

PLoS One

Znana založniška hiša Odprtega dostopa Public Library of Science (PLoS) je napovedala bralstvu svojo novo aktivnost PLoS ONE, novo obliko revije, ki uveljavlja odprto ocenjevanje. Poglejmo, kako ga najavljajo.

PLoS ONE (eISSN-1932-6203) je mednarodna, z vrstniki ocenjevana (»peer-reviewed«) revija odprtega dostopa, ki jo na spletu objavlja Public Library of Science (PLoS). PLoS ONE vabi k objavi poročil o primarnih raziskavah v vseh znanstvenih disciplinah. Izhajati bo pričela kasneje v tem letu. O ocenjevanju: Vsak prispevek bo pregledal član založniškega sveta preden bo objavljen. Ta presoja pred objavo bo usmerjena predvsem v tehnične značilnosti in manj v vsebinske in bo podprta tudi z razpravo z drugimi člani založniškega sveta in/ali tudi s zaprosilom za formalno oceno s strani neodvisnih ocenjevalcev. Če bo objavljen, bodo članek spremljale pripombe založniškega sveta in bo nato na voljo za splošno razpravo t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki (»open peer review«) v javnosti s pomočjo spletnih komentarjev, razprav in ocenjevanj. O Odprtem dostopu: Vsa dela objavljena v PLoS revijah so v odprtem dostopu z licenco Creative Commons pri čemer avtor obdrži avtorske pravice.

Google Print gre naprej

Googlov megaprojekt digitalizacije knjižnih fondov velikih ameriških univerzitetnih knjižnic ostaja sporen, zlasti zaradi ne povsem razjasnjenih pravnih dilem, ki zadevajo avtorske pravice. Google je Print Library Project zastavil leta 2004 s knjižnico univerze Harvard, javno knjižnico New York, knjižnicami univerze Stanford, univerze Michigan in britanske knjižnice na univerzi Oxford. V delu sodeluje tudi ameriška Kongresna knjižnica. Da pa nedorečenosti niso ustavile načrtov kaže sveža vest, da se je zdaj projektu pridružil tudi Knjižnični sistem univerze California z njegovimi 100 knjižnicami. Več o tem poroča tudi Peter Suber >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj.

O rešerširanju

Kogar zanimata znanstveno rešerširanje in scientometrija, zlasti možnosti, ki jih danes ponujajo konkurenčne podatkovne zbirke (Scopus, WoS, Google Scholar) in ocena njihove zanesljivosti, naj pogleda na blog One Entry to Research, kjer poročajo o primerjalni študiji, ki so jo pred nedavnim zaključili Švedi. O projektu poroča tudi Recherchen blog. Škoda le,  da je projekt že zaključen, saj bi bila zelo zanimiva še primerjava z Windows Live Academic, ki se pravkar rojeva v beta verziji. O tem velja pogledati tudi na SearchEngineWatch.

Sprostite naše podatke

To ni več posebna novica, je pa še vedno aktualna, zlasti ker se nadaljuje v kampanjo v podporo skupnega evropskega pristopa k odprtemu dostopu do informacij. Ena od redakcij časnika Guardian, Guardian Technology, je v marcu letos sprožila pobudo pod geslom Free Our Data. Doseči želijo, da bi bile vse informacije, ki nastajajo s podporo javnih sredstev, na voljo v odprtem dostopu. Primer so npr. različni geografski, meteorološki, ekološki in podobni podatki, ki jih ustvarjajo javne in državne ustanove, podatke pa javnostim prodajajo. Na spletni strani Free Our Data je pod naslovom »Free Our Data: Make taxpayers' data available to them« mogoče prebrati več o tem. In Guardian vzdržuje tudi tematski blog.

O spletnem iskanju

Po Recherchen blogu povzemam zanimivo informacijo. Informatik Dirk Lewandowski, o njegovi knjigi Web Information Retrieval (v nemščini) sem že pisal in je prosto dostopna na spletu, je zdaj odprl tudi tematski blog Suchmaschinenforschung, ki bo z aktualnimi dodatki nedvomno učinkovito podprl knjigo.

Iskalec Creative Commons

Gibanje Creative Commons (CC) je dobro znano tudi že pri nas. Zdaj so  pripravili lasten iskalec CcSearch, ki prepozna spletne strani, ki bodisi omenjajo ali pa so dostopne s CC licenco. Iskalec omogoča iskanje s pomočjo Google, Yahoo!, ali Flickr orodji.    

Ameriške univerze v podporo Odprtega dostopa

V trenutno nastajanje nove zakonodaje, ki naj uveljavi koncept Odprtega dostopa za vse ameriške javne agencije raziskovalnega financiranja, t. i. zakon FRPAA,  se intenzivno vključujejo tudi pobude iz akademskih okolij.  Potem ko so nedavno vodstva dvaindvajsetih najuglednejših ameriških univerz podprla zakon, se jim je kasneje pridružilo še petindvajset nadaljnjih in zdaj še triindvajset dodatnih.

Bill Gates in Odprti dostop

Kakršnokoli že stališče ima vsak od nas do Microsofta, priznati je treba, da človekoljubne poteze Billa Gatesa padejo v oči. Vložki njegove karitativne fundacije naj bi v prihodnje tudi podprli idejo Odprtega dostopa. V svojem blogu David Robinson citira Wall Street Journal: »Nezadovoljen, da v zadnjih dveh desetletjih raziskovanje ni prineslo vakcine proti AIDSu, je predsednik družbe Microsoft Bill Gates svojo novo donacijo za vakcino proti AIDSu  povezal z ostro zahtevo: tisti, ki bodo dobili denar se morajo obvezati, da bodo rezultate svojega dela delili z drugimi«.

Uspešni Reddit

V kar 24 jezikih lahko že spremljamo Reddit novice. Po oceni Alexe je Reddit trenutno na svetovnem spletu po obisku na 1.411 mestu med spletnimi stranmi, a se hitro vzpenja (konkurenčni digg je na 92 mestu!)

Pismo ministru

Našemu ministru za znanost, prof. dr. J. Zupanu sem si dovolil poslati pisanje s pozivom k aktualnejšemu reševanju problematike odprtega dostopa pri nas. Pismo priključujem tudi v nadaljevanju tega bloga:

»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Prof. dr. Jure Zupan, minister
3. avgust 2006

Spoštovani gospod minister,
nedavna odločitev Evropskega združenja univerz, da ustanovi delovno skupino za uveljavljanje Odprtega dostopa (OD) (http://lifelong.blogspot.com/2006/07/za-odprti-dostop-tudi-eua.html ) ter študija Evropske skupnosti o politiki znanstvenega objavljanja (http://ec.europa.eu/research/press/2006/pr3103en.cfm) sta me vzpodbudili, da opozorim Ministrstvo na pomanjkljivo urejenost tega področja v R Sloveniji. Ne samo, da je to moteče za učinkovito delo raziskovalcev, v najširšem okviru je mogoče prepoznati celo elemente kršitve zakonodaje, ko gre za dostopnost do informacij javnega značaja.

Če izhajamo iz podmene, da so raziskovalni rezultati, ki so bili financirani iz javnih sredstev, del javnega dobra, lahko zaključimo, da je njihova objava zavezana javni dostopnosti. To velja tako za rezultate, ki so oblikovani kot znanstveni članki, kot seveda tudi ko gre za rezultate oblikovane v faktografske in druge podatkovne zbirke. V načelu bi zlasti strokovni in znanstveni članki takega izvora morali biti prosto dostopni davkoplačevalcem (da uporabim to tolikokrat zlorabljeno frazo).

Kot nedvomno veste se v svetu močno uveljavlja gibanje pod geslom Open Access (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm), ki se zavzema za uveljavitev teh pravic. Osnovno gibalo ideje OD je utemeljeno na parafrazi znanega Newtonovega stavka: »…da sem lahko videl dlje, je razlog, ker sem lahko stal na ramenih velikanov…«. Najbrž je v raziskovalni srenji nepotrebno poudarjati, da je vsak znanstveni rezultat produkt predhodnega znanja in je izvor novega znanja, učinkovit pretok znanja po povečuje učinkovitost raziskovalnega procesa. Dodatno, in kot učitelj to prednostno poudarjam, pa ima ta koncept še poseben pomen za izobraževalni proces, ki je ob tem, da je prvobitna oblika informacijskega pretoka tudi temelj učinkovitega razvoja znanosti in zagotovilo nacionalne bitnosti.

Aktualnosti tematike ne potrjuje zgolj omenjena dejavnost iz okvira EU, tehten dokaz so procesi uveljavitve OD v ravnanju znanstvenih organizacij po svetu in celo urejanje tega v zakonodajah najrazvitejših držav. Britanska Wellcome Trust zdaj že zahteva, da avtorji, ki jih je financirala ta fundacija zagotovijo objavo rezultatov v OD. Prav tako to opcijo uveljavlja ameriška NSF, nemška DFG pa jo pravkar pripravlja. Tako ameriška zvezna administracija (http://cornyn.senate.gov/doc_archive/05-02-2006_COE06461_xml.pdf)
kot britanski parlament pa pripravljata tudi zakonodaje (http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmsctech/uc399-ii/uc39902.htm), ki bodo to uredile na vsedržavni ravni. Ker imamo prav pri uveljavitvi zakonodaje o dostopnosti informacij javnega značaja eno sodobnejših pravnih rešitev v svetu, mislim, da tudi pri reševanju z njo povezanih tematik v RS ne bi smeli zaostajati.

Za dosego skupnega cilja, kar iniciativa OD nedvomno je, prosim ministrstvo, da preuči možnosti, kako bi sprožilo in podprlo sklop aktivnosti, ki bi v našem prostoru zagotovile uveljavitev tega dragocenega in za znanost nedvomno zelo potrebnega pogoja za delo. Potrebni ukrepi nedvomno skrivajo tako pravno presojo zadeve kot organizacijske ukrepe v raziskovalnih ustanovah javnega (in zasebnega) prava, ki bodo končni izvajalci rešitev in opravil iz sklopa OD.

Iniciativa OD je v svetu že določila bistvene elemente učinkovitega delovanja OD, od javnih arhivov (repozitorijev) digitaliziranih informacij ter institucionalnih arhivov (»zeleni« OD), do načinov financiranja oblik znanstvene publicistike z nediskriminiranim, torej brezplačnim dostopom bralcev do informacij v elektronskih revijah v polnem tekstu (»zlati« OD) (http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/pers/fnekrep/ujeta_ptica.htm). In ne smemo pozabiti, da je s spletno tehnologijo danes ideja odprtega dostopa do informacij izvedljiva, kot v tako pristni obliki v preteklosti ni bila mogoča.

V upanju, da bo pobuda naletela na razumevanje se Vam za posluh in angažiranje vnaprej prav lepo zahvaljujem.
Prof. dr. Franc Viktor Nekrep

Posredovano tudi:
Prorektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Maček
Urad Informacijski pooblaščenec, namestnica informacijske pooblaščenke, g. Sonja Bien
Weblog LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com/)«

Še en portal do revij OD

Brazilski jedrski informacijski center (CNEN) vzdržuje portal LivRe! za iskanje in odprti dostop do revij v polnem tekstu: trenutno je mogoče dostopati do 2.525 revij v naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih vedah. Iščete pa lahko v portugalščini, angleščini in španščini. Sicer je to le eden od številnih portalov, ki so danes na spletu že na voljo, vendar ga odlikuje zelo prijazna uporaba.

Združevalec novic

Za »news aggregator« imamo Slovenci lep izraz »združevalec novic«(ZN). V zadnjem času se je v socialnem mrežju pojavilo kar nekaj zelo naprednih ZN, menda sta med boljšimi digg in reddit. In reddit smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Zahvala gre pobudi, ki jo je sprožil avtor odličnega slovenskega bloga Hapax legomena (kaj ta beseda pomeni >tukaj) in delu ekipe žal neznanih spletnih mojstrov. Se je pa avtor Hapax bloga potrudil in nas opremil z dobrim naborom koristnih navodil: >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj. Prepričan sem, da vam bo zadeva všeč.