PLoS Pathogens

Založba PLoS je ponudila bralstvu odprtega dostopa svojo naslednjo revijo PLoS Pathogens.  
To je torej že peta revija ob dosedanjih: PLoS Biology, PLoS Medicine, PLoS Computational Biology, PLoS Genetics. Velja pa povedati, da je revija PLoS Biology nedavno uvrščena v vrh odličnih revij za področje ved o življenju s Thomson ISIjevim dejavnikom vpliva (IF) 13,9. In ko smo že pri IF velja povedati, da je 16. septembra letos praznoval častitljivih 80 let ustanovitelj inštituta ISI in eden utemeljiteljev bibliometrike dr. Eugene Garfield. Veljajo čestitke!

Evropske digitalne knjižnice

Na evropskem portalu Europa so ponudili stran »pogostih vprašanj« (FAQ) o evropskih digitalnih knjižnicah. Problematika enotnega evropskega pristopa k digitalnim knjižnicam že dalj časa zaposluje izobraževalno, raziskovalno pa tudi siceršnjo javno sfero in se je pa ob Googlovem projektu digitalne knjižnice še poglobila, zlasti ob močni francoski iniciativi. Več o evropskih načrtih okoli digitalnih knjižnic pa najdete tudi >tukaj.    

Web Information Retrieval

Vse, ki obvladate nemški jezik, naj opozorim na knjigo Dirka Lewandowskega: »Web Information Retrieval. Technologien zur Informationssuche im Internet«; izdano v Frankfurtu na Maini nedavno pri založbi DGI Schrift. Knjiga ima 248 strani in kodo ISBN 3-925474-55-2; cena je 25 €. Reklamo za knjigo delam iz posebnega razloga, ker vas želim opozoriti, da je knjiga na spletu dostopna tudi v odprtem dostopu, torej jo lahko berete tudi na vašem ekranu.

Če pa boste angleško govoreči bralci hoteli zvedeti kaj več o Googlu potem sezite po knjigi Stephena E. Arnolda »The Google Legacy«. Knjiga je res prava e-knjiga saj je na voljo zgolj na spletu: po vplačilu 180 US$ boste od firme infotronics prejeli geslo in vstopno kodo. Da pa ne boste kupovali mačka v žaklju lahko pred tem zastonj preberete vzorčno tretje poglavje »Google Technology«.

Spiski OA arhivov

Naj k včerajšnjemu blogu zaradi vprašanja, ki je prispelo, dodam nekaj podatkov o spiskih, kjer je mogoče najti informacije o razpoložljivih arhivih odprtega dostopa v svetu. Prvi zares dober spisek najdemo na naslovu  Institution Archives Registry. Zanimivo: v njem najdemo tudi slovenski arhiv v protokolu ePrints na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL: ePrints.FRI.

Tudi spisek depozitnih arhivov (ne morem se navaditi na besedo »repozitorij«, kot jo uveljavlja anglosaški prostor), ki so prilagojeni OAI protokolu Registered Data Providers je prav uporaben.

In potem je tu še spisek SPARC - Institutional Repository Checklist & Resource Guide.

Univerza Nottingham iz V. Britanije in švedska Univerza Lund  razvijata direktorij DOAR - the Directory of Open Access Repositories, ki kot kaže želi predvsem konkurirati prvemu servisu, ki ga omenjam.

Iz strani OpCite project povzemam še nekaj navedkov predvsem ameriških institucionalnih arhivskih zbirk: na Univerzi Kalifornija deluje California Digital Library eScholarship Repository (CDL), prav tako na kalifornijskem Caltech najdemo Collection of Open Digital Archives (CODA). US Department of Energy (DOE) shranjuje svojo bibliografsko produkcijo v bazi  Information Bridge.

Naj na koncu dodam še odgovor na včerajšnje vprašanje:
Vpr.: Samo informativno sprašujem ali je kdo v Sloveniji, ki ima že vzpostavljeno bazo za odprti dostop v okviru katere od Univerz ali fakultet? Ali je morda kdo, ki ima resne načrte za kaj takega? Ali je sploh kakšen forum, ki se sistematično ukvarja s tem?
Odg.: Nekaj o tem je mogoce prebrati na tej spletni strani, nastaja pa tudi pobuda v okviru komisije za e-vire UL, kjer naj bi se med drugim posvecali temu problemu. Foruma ne poznam nobenega, se bom pa ozrl po njem.

EPrints programje

Slovenski prijatelji Odprtega dostopa (OD) tudi že iz pogostih omenjanj v tem blogu poznajo Šolo za elektroniko in računalniške vede (ECS) na Univerzi Southampton v Veliki Britaniji pod vodstvom profesorja Wendy Halla. V tej hiši vodi eno od skupin tudi prof. dr. Stevan Harnad, ki je eden ključnih zagovornikov OD v svetu. ECS je razvijalec in ponudnik znanega odprtokodnega programja z imenom EPrints, namenjenega vzpostavljanju arhivov odprtega dostopa (»repozitorijev«?), ki se je v svetu dodobra uveljavilo, saj je na njem utemeljenih že 158 arhivov OD. In zdaj so se odločili, da bodo v podporo in za še učinkovitejšo promocijo te programske opcije ponudili tudi spletno svetovanje, dostopno na strani EPrints Services. Sicer pa ponujajo tudi občasna izobraževanja za ustanavljanje in vodenje depozitnih arhivov elektronskih publikacij v politiki Odprtega dostopa pod imenom EPrints Training. Pravkar - od 26. do 30. septembra 2005 - je tak tečaj v teku v Southamptonu.

Libre accès

Pretežno pri sklicevanju na Odprti dostop uporabljam angleške vire, vmes morda še kakšnega nemškega. Zdaj vas pa lahko opozorim na tudi zelo kvaliteten in izčrpen vir o različnih vidikih Odprtega dostopa, ki ga je pripravila Annaig Mahe v francoskem jeziku: »Libre acces a l'information scientifique : contexte et enjeux«.

Encyclopedia Mythica

Strokovnjaki v področju to nedvomno vedo, tistim, ki jih pa mitologija, folklora in  religije zanimajo zgolj ljubiteljsko, bo morda zanimiva povezava do spleta Encyclopedia Mythica.

PNAS in the news

Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America (PNAS) je ena najuglednejših svetovnih revij, ki objavlja članke iz bioloških, fizikalnih in družboslovnih ved. ISI dejavnik vpliva (IF) revije je 10,5 v letu 2004. V uredništvu so se odločili za zanimivo novost, na spletni strani »PNAS in the news« namreč objavljajo sestavke iz popularnih in poljudnih revij in časnikov, ki poročajo ali povzemajo pomembnejše znanstvene izsledke iz člankov, sveže objavljenih v PNAS.

Avtorji tožijo Google

Razburjenje okoli Googlovega knjižničnega projekta kopiranja knjižnih fondov velikih univerzitetnih knjižnic, Google Print, ne pojenja. Enega od vrhuncev je nedvomno doseglo ob nedavni vlogi tožbe, ki jo je proti Googlu sprožilo Združenje avtorjev (Authors Guild). Odzvala se je že hiša Goggle, med drugim v svojem blogu, oglašajo pa se tudi drugi komentatorji, v podporo ali s kritiko projekta. V temelju spora je seveda različna razlaga določil avtorskega prava, ki zadevajo t. i. prosto uporabo (»fair use«), kot ga določa ameriška zakonodaja.      

Harnadova ujetega ptiča tožba

Prof. S. Harnad, v blogu ga pogosto omenjam, skuša z intenziviranjem svojega zagovora arhiviranja in samoarhiviranja znanstvenih prispevkov kot hrbtenice Odprtega dostopa (OA) pospešiti uveljavitev te pomembne pobude v znanstveni informatiki. O njegovih argumentih in tudi o njegovem razočaranju nad počasnostjo premikov si preberite v sestavku Harnadova ujetega ptiča tožba.

Skype poslej tudi Festoon

Skype nadaljuje svojo zmagovito pot spletne telefonije (VoIP); da je pri tem res uspešen ne zatrjujemo samo zadovoljni uporabniki (teh naj bi bilo že 170 milijonov in v trenutku, ko to pišem je na zvezah 3,5 milijone uporabnikov). Zgodbo o uspehu dopolnjuje najbrž tudi nedavna novica, da je / bo Skype odkupila hiša eBay (cena je seveda v dolarskih milijardah). In začenja se tudi tekmovanje na področju videokonferenčnih storitev. Firma Sata Cruz Networks je ponudila programje, ki omogoča videokonferenčne zveze in se zdaj, potem ko se je pred tem imenovalo "vSkype" imenuje "Festoon". Potrebno je samo kupiti spletno kamero, priporočljivo je imeti računalnik z USB 2.0 povezavo in potem si naložite program, ki ga najdete na spletni strani Festoon, kjer boste našli tudi podrobnosti o ponudbi. Sicer se pa pojavlja tudi konkurenca; tak program je npr. "video4IM" firme Spontania.

Scientometrija

Za vse, ki vas zanima scientometrija pa nekaj koristnih blogovskih povezav:
o h-indeksu, o bibliometričnih indikatorjih 1 in o bibliometričnih indikatorji 2.  

Igrajmo se z Googlom

Vtipkajte v iskalno polje Googla besedo, ki je iskalec ne bo prepoznal ali povedano drugače: izberite naključno zaporedje črk, ki nima znanega pomena. Najbrž boste morali kar nekajkrat poskusiti in spremeniti zaporedje, ker Google pozna najbolj nenavadna zaporedja! In ko najdete tako zaporedje vam Google javi: »Your search - xxxxxxx - did not match any documents«. Zdaj pa neposredno pred to zaporedje črk vpišite v iskalno polje pomišljaj (torej črtico oz. minus) in ponovno poženite iskanje. Kaj boste dobili? Sporočilo, da je iskalec našel kot rezultat iskanja 9.140.000.000 (devet milijard!) zadetkov. To naj bi bilo skupno število vseh strani, ki jih hrani Google v svojih bazah. Spoštljivo, ali ne? In če boste čez nekaj dni postopek ponovili bo najbrž ta številka že večja.    

Raziskovanje izgublja

Ta teden nam je prof. S. Harnad znova postregel z izzivalno podmeno. Tokrat v članku, ki ga lahko v polnem tekstu najdete v spletnem arhivu School of Electronics and Computer Science na univerzi Southampton: »Maximising the Return on UK's Public Investment in Research«. Trdi namreč, da v Veliki Britaniji zaradi neuresničenega načrta celostnega prenosa letno objavljenih 130.000 znanstvenih člankov, ki so rezultat letnega raziskovalnega vložka 3,5 milijarde britanskih funtov raziskovalnih agencij (Research Councils UK – RCUK), v Odprti dostop na način samoarhiviranja, izgubljajo raziskovalci letno okoli 2,5 milijona in država okoli 1,5 milijarde britanskih funtov. Raziskovalci zaradi nedoseženih povračil za povečano citiranje ob predpostavki ca. 320.000 nerealiziranih citatov, ki bi jim zagotovili napredovanje in povečan zaslužek ter lažje obnavljanje raziskovalnih pogodb, država pa zaradi manjšega potencialnega vpliva na raziskovalce, kjer citiranje povečuje vračilo raziskovalnega vložka po poti dodatnih raziskovalnih dosežkov.

Nov blog

Novo študijsko leto se hitro približuje; pripraviti se moram na nove izzive. Letos bom preskusil nov pristop v stiku s študenti po poti namenskega bloga. Pripravil sem blog MIKROBioLOG in gotovo boste opazili, da sem se prav zaradi cilja malo poigral z imenom. Kot sem tudi zapisal v komentar k blogu bo ta predvsem namenjen mojim stikom s študenti prav tako pa vabim k sodelovanju tudi VSE LJUDI DOBRE VOLJE... Se že veselim.

Google Blog Search

Zdaj nas je Google osrečil tudi z orodjem za iskanje blogov Google Blog Search. Zopet so se sicer zavarovali z beta verzijo vendar zadeva deluje; ni sicer najbolj aktualna, pa to najbrž še pride. Bojim se, da bo kdo posumil, kako me Gooooooooog plačuje, da mu delam reklamo, v resnici pa so njegovi ustvarjalci zares učinkoviti, saj skoraj ne mine teden, da nas ne presenetijo z kakšno novostjo. In uporabniki smo pač zadovoljni; in o tem pišemo. Torej doslej smo uporabljali s si.blog (za slovenski prostor) in Technorati (za vse ostalo, trenutno beleži več kot 17 milijonov blogov!), ali Blogoramo (spoštljivo bogata in učinkovito urejena),  pa Blogdigger (ki izziva že z imenom), blog.ch (spisek švicarskih blogov), BlogFox (za nemški prostor)... Sicer pa kaj bi s trudil, to so storili že drugi, pojdite na Ari Paparo, veliko listo z iskalci blogov in našli jih boste še veliko več. In tem bomo zdaj dodali še Googlovo čudo.  

Geografski Googli

Človeka ob pregledovanju dveh storitev, ki jih ponuja kdo drug kot Google; namreč Google Maps in Google Earth,  prešine, da najbrž kmalu ne bomo več potrebovali ne zemljevidov, avtomobilskih kart in atlasov, pa tudi ne različnih turističnih vodičev in celo ne dragih »igračk« kot so GPS naprave. Vse to nam bosta zagotovila bodisi  notesnik ali PDA, ki bosta brezžično povezana v svetovni splet. Podrobnosti o obeh Googlovih orodjih pa si raje preberite pri tistem, ki ju je in še marsikateri dodaten ocvirek zelo natančno popisal, namreč pri Philu Bradleyu v njegovem blogu, ki ga tudi sicer priporočam zaradi številnih zelo aktualnih vsebin.  

DOAJ

Naj vas znova spomnim na spisek s spletnimi povezavami do revij odprtega dostopa, ki ga vzdržuje knjižnica Univerze v Lundu pod imenom Directory of Open Access Journals (DOAJ). Trenutno je v njem že 1.759 revij iz naravoslovja, tehnike, biomedicine, družboslovnih in humanističnih ved, ki omogočajo t. i. »zlati« odprti dostop. 433 revij je mogoče v polnem tekstu preiskovati že neposredno iz direktorija. Doslej je v odprtem dostopu ujetih že 77.577 člankov. Od slovenskih revij je vključena revija Acta agriculturae Slovenica.

Napoved katastrofe v Luzijani

Človek komaj verjame: leta 2001 je Mark Fischetti v članku Drowning New Orleans v reviji Scientific American praktično napovedal dogodke v New Orleansu in okolici, opisal obupna opozorila lokalnih oblasti in njihove prošnje za pomoč ter predstavil potrebne ukrepe za preprečitev katastrofe.  

Bibliografija SEPB

Charles W. Bailey, Jr. objavlja na svoji spletni strani 59. zvezek bibliografije Scholarly Electronic Publishing Bibliography (SEPB) s skoraj 2500 naslovi elektronskih publikacij in del jih je tudi v odprtem dostopu.  

Kaj je "trackback"?

Najbrž ste blogerji kratkega staža in manjše ekspertize, mednje štejem brez sramu tudi sebe, že opazili na dnu nekaterih sporočil v blogih povezavo z imenom »TrackBack« ali »trackback«. Posredi je pravzaprav zanimivo in koristno orodje, ki bo tudi v znanstveni informatiki nedvomno doživelo obsežno uporabo in nadaljnji razvoj. To kaže tudi nedavna odločitev da bodo pri enem od največjih in najimenitnejših depozitnih arhivov iz sveta fizike, namreč pri arXiv pričeli uporabljati »trackback« za spremljanje uporabe njihovih člankov. Kako naj s svojim laičnim znanjem pojasnim fenomen »trackbacka«; morda najbolje tako da si pomagam z Wikipedio: »TrackBack je mehanizem, uporabljan v blogih, ki kaže na listo vpisov v drugih blogih, ki poročajo o sporočilu v izvornem blogu. Pojem je uvedlo podjetje Six Apart, ki je orodje uveljavilo v svojih blogih z blagovno znamko Movable Type, deluje pa tako, da posreduje sporočilo, t. i. 'ping', med blogi in tako opozori na informacijo.«
Še nazorneje pa se boste s trackbackom seznaniti v blogu Toma Coatsea ali pa ko boste prebrali natančna navodila za uporabo trackback koncepta pri Movable Type.
Opozoriti je treba, da je sedanja rešitev precej občutljiva za zlonamerno obremenjevanje digitalnih komunikacij s t. i. spamom. Preden bo torej to orodje našlo polno potrditev v znanstveni informatiki, kjer za potrebe webometrike nedvomno veliko obeta, bo potrebnega še precej trdega dela na njegovem zavarovanju.  

Obsežen spisek revij OD

Na spletni strani Jana Szczepanskega, knjižničarja na Univerzi Göteborg najdete bogat spisek s spletnimi povezavami do revij Odprtega dostopa (preko 4000 naslovov aktualnih revij in 608 revij, ki so v preteklosti prenehale izhajati - med njimi so nekatere zares zgodovinski biseri!).

Suber o Odprtem dostopu

Bralci ste opazili, da pogosto omenjam v svojem blogu prof. Suberja, pri čemer ga nekateri morda ne poznate. Gre za eno od osrednjih osebnosti v promociji Odprtega dostopa (OD) v svetu in o njem, o njegovi karieri ter o povezavah do številnih njegovih del lahko preberete tukaj. Njegov blog Open Access News je nedvomno osrednji vir novic o OD, tedensko ga obišče 2000 do 3000 bralcev; njegove druge dokumente o OD redno uporabljamo kot referenčne vire. Še pred časom sem prevedel v slovenščino njegov kratki uvod v OD, zdaj sem dodal tudi prevod njegovega širšega pregleda o OD. Zdaj bo veliko lažje opozoriti na OD tudi tiste, ki morda ne želijo brati angleškega teksta, skratka na voljo je kompetentna referenca o vseh pomembnih vidikih te pomembne kampanije v znanstveni publicistiki oz. več: v informatiki.

500 Naj univerz

Sodeč po odmevih v našem javnem tisku (Delo, Finance…) in poudarjeni pozornosti tudi na spletu UL je tema uvrstitve slovenskih univerz na t. i. šanghajskem seznamu 500Naj univerz bila zelo zaznaven dogodek. Vendarle predlagam bralcem tudi nekaj poglobljenega branja na to temo, ki ga je mogoče najti v reviji Scientometrics in sicer v člankih prof. A. F. J. Van Raan-a iz Centra za tehnološke in znanstvene študije na holandski univerzi Leiden: Fatal attraction: conceptual and methodological problems in the ranking of universities by bibliometric methods (Scientometrics, vol. 62, (2005) št.1, str. 133-143), nato v odgovoru avtorske skupine razvrščanja univerz iz šanghajske univerze okoli profesorja Nian Cai Liu-ja: Academic ranking of world universities using scientometrics: a comment to the Fatal Attraction (Scientometrics, vol. 64, (2005), št.1, str. 101-109) in ponoven odgovor prof. Raana: Reply to the comments of Liu et al. (Scientometrics, vol. 64, (2005) št.1, str. 111-112). Vsi članki so dosegljivi preko univerzitetnega portala v bazi Springer. Verjamem, da si boste potem lažje ustvarili mnenje.