Intro to OA

Prof. dr. Peter Suber je leta 2004 na spletni strani Earlham Collega objavil kratko predstavitev odprtega dostopa "A Very Brief Introduction to Open Access". Na svojem BFRO spletu sem takrat pripravil slovenski prevod teksta, a je kasneje moja spletna stran ugasnila, zato tukaj ponovno objavljam tekst:

Zares kratek uvod v Odprti dostop
Peter Suber *)
(prevod: Franc Viktor Nekrep **)

Literatura v Odprtem dostopu - OD (Open Access - OA) je digitalna, je »online«, je brezplačna in je na voljo brez večine omejitev iz naslova avtorskih in  licenčnih pravic. OD omogočata internet in soglasje avtorjev ali nosilcev avtorskih pravic.

V večini področij znanstvene revije avtorjem ne plačujejo za izdelek, tako da ti lahko dopustijo odprti dostop, saj ne izgubljajo denarja. Na ta način so znanstveniki oz. raziskovalci v precej drugačnem položaju kot večina glasbenikov  in filmarjev in konflikti do katerih prihaja zaradi odprtega dostopa do glasbe in filmov ne kalijo področja znanstvene literature.

OD je povsem usklajen s presojo objav z znanstvenimi vrstniki (»peer review«) in vse pomembnejše iniciative OD za znanstveno literaturo v svetu vztrajajo na njenem pomenu. Tako kot avtorji znanstvenih člankov svoje delo podarijo, to storijo na enak način tudi uredniki revij in ocenjevalci – vrstniki.

Literatura OD seveda ne nastaja brez stroška, je pa ta nekoliko nižji kot pri običajno pripravljeni literaturi. Ni vprašanje, ali lahko znanstveno literaturo proizvedemo brez stroškov, ampak ali obstaja boljši način za pokrivanje stroškov kot je obremenitev bralca, ki vodi v omejevanje dostopa. Poslovni modeli s katerimi pokrijemo te stroške so odvisni od oblike posredovanja OD.

Poznamo dva temeljna načina posredovanja znanstvenih člankov v OD: revije OD in arhivi OD (repozitoriji):

Arhivi OD ("repozitoriji") res ne zagotavljajo presoje z vrstniki, ampak zgolj ponudijo svojo vsebino v svoboden dostop svetu. Tako lahko najdemo v njih neocenjene »predtiske (»preprints«) in ocenjene »poodtise« (postprints«) ali oboje. Arhive vzdržujejo ustanove npr. univerze ali laboratoriji ali služijo disciplinarnim skupinam npr. fiziki ali ekonomiki. Svoje predtiske avtorji lahko arhivirajo brez privolitve kogarkoli, večina klasičnih revij pa danes tudi dovoljuje avtorjem arhiviranje njihovih poodtisov. Če so arhivi usklajeni z zahtevami protokola za zajemanje metapodatkov  kot jih pozna iniciativa Odprtega dostopa (»Open Archives Initiative« – OAI) se ti med seboj prepoznavajo in uporabniki lahko vsebine najdejo brez vedenja kateri arhivi in kje obstajajo in kaj vsebujejo. Programska oprema za gradnjo in vzdrževanje arhivov skladnih z OAI je odprtokodne oblike in brezplačen. Stroški s takimi arhivi so neznatni: nekaj prostora na strežniku in nekaj vzdrževanja.

Revije OD zagotavljajo ocenjevanje z vrstniki in nato odobrene vsebine sprostijo v neoviran dostop v svet. Njihov strošek so: izvedba ocenjevanja, priprava manuskripta in vzdrževanje strežnikov. Te revije svoje stroške pokrivajo na podoben način kot to počno komercialne radijske in TV postaje: tisti ki imajo interes za razširjanje vsebine vnaprej plačajo stroške priprave in je potem dostop do vsebine brezplačen za vsakogar, ki razpolaga z ustrezno opremo. Včasih to pomeni, da sodelujoče univerze ali profesionalna združenja z vplačili podpirajo take revije, včasih pa založniki revij OD zaračunavajo strošek avtorju ali pa avtorjevemu sponzorju (zaposlovalec ali sklad, ki ga financira). Revije OD, ki zaračunavajo objavo, se stroškom ob materialni nemoči avtorja pogosto odpovedo, zaračunavajo jih tudi ne, kadar prejemajo institucionalno podporo, prav tako se višina članarine lahko ustrezno zmanjša, če npr. tržijo druge publikacije, če pridobivajo reklame, če zaračunavajo dodatne usluge višje zahtevnosti. Popusti so lahko tudi konzorcijsko dogovorjeni, ali pa založnik ponudi ustanovi kolektivno letno članarino, ki nato omogoča vsem njenim raziskovalcem brezplačno objavljanje. Ponuja se možnost kreativnega iskanja novih rešitev za financiranje OD, saj vse še zdaleč niso izčrpane.

Za daljši uvod, s povezavami do dodatnega branja uporabite moj Pregled Odprtega dostopa, http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm.

------------------------------------------------------------------------------------------------------

*)
Originalni prispevek: A Very Brief Introduction to Open Access http://www.earlham.edu/~peters/fos/brief.htm
Prva objava: 29 december 2004. 
Ta uvod je na voljo še v francoščini, nemščini, japonščini, holandščini...

Peter Suber 
Open Access Project Director, Public Knowledge 
Research Professor of Philosophy, Earlham College 
Senior Researcher, SPARC 
peters@earlham.edu 
Copyright © 2004, Peter Suber. This is an open-access document.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

**)
Opomba F. V. Nekrep: Ta prevod je značilen primer uporabe principov Odprtega dostopa, ko za prevod ne potrebujem posebnega dovoljenja avtorja, saj mi je ta omogočen s splošnimi načeli OD, deklariranimi z izjavami: iz Budimpešte, iz Bethesde in iz Berlina. Edino, kar mora prevajalec navesti je izvor originalnega teksta.

UoC prekinila pogodbo z Elsevierjem

Ena največjih univerzitetnih skupnosti v svetu s svojimi 10 kampusi, Univerza v Kaliforniji (UoC),   je prekinila pogodbo z Elsevierjem, potem ko ni mogla doseči sporazuma o odprtodostopnosti znanstvenih objav njenih članic. To bo seveda zelo odmeven dogodek za globalno gibanje odprtega dostopa saj članice UoC prispevajo 10% celotne ameriške produkcije znanstvenaga tiska. 

Repozitorij DiRROS

Po DiRROS spletni strani povzemam:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) je enotna vstopna točka za dostop do elektronskih oblik znanstvenih in strokovnih del, poročil, raziskovalnih podatkov ter drugih gradiv, ki nastajajo v raziskovalnih organizacijah ali pri samostojnih raziskovalcih in umetnikih, ki nimajo možnosti objave (arhiviranja) in hrambe elektronskih virov.

Priporočila za odprto znanost in inovacije

Stalna delovna skupina pri European Research Area and Innovation Committee (ERAC) je 18. decembra 2018 objavila priporočila glede odprte znanosti in inovacij (posredovano od dr. Kotar Mojce)

Skupna izjava k Načrtu S

Na spletni strani Mlade akademije lahko preberemo: Evropski svet doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (Eurodoc), Združenje alumnov Marie Curie (MCAA) in Mlada akademija Evrope (YAE) so pripravile skupen odziv na smernice za implementacijo Načrta S, ki ponuja konkretna priporočila glede predlaganih smernic za implementacijo odprtega dostopa preko Načrta S.

Srečno 2019

Vsem bralcem želim prijetne praznike in srečno novo leto 2019 vaš bloger Franc.

Hura za Plan S

Ker nismo nikoli doslej bili tako blizu globokim spremembam, kar zadeva neovirano objavo znanstvenih dosežkov, ki se obeta v iniciativi Plan S ( cOAlition S ), bi morda bila prilika še za domačo spremembo. Veljalo bi znova premisliti o spremenjeni praksi objavljanja znanstvenih dosežkov, ki je pravzaprav stara, a nikoli do konca realizirana ideja. Ob tujejezični objavi, ki je seveda neizogibna, bi slovenski raziskovalci vse svoje prispevke, ki nastajajo v okvirih javnega financiranja raziskovalnega dela, morali objaviti tudi v slovenskem jeziku. V ozadju ni čustvena pobuda, čeprav tudi ta ni odveč, pomembnejši je praktični učinek. Ob živahnem razraščanju strojnega prevajanja je ena ključnih potreb te bodočnosti tudi bogata jezikovna zakladnica v ustreznih podatkovnih bazah prevajanih jezikov. Za nadaljnje bogatenje naše občudovanja vredne knjižnice, večinoma digitalnih slovarskih zbirk, za katero gre v pretežni meri zahvala podjetju Amebis, je potrebno tudi ustrezno bogastvo v originalnih tekstih. Da ne bi brez vzpodbude bremenili avtorjev z dodatno obvezo pisanja slovenskih originalnih tekstov, bi bilo seveda potrebno ustrezno prekvalificirati slovenske objave v indeksnih ocenjevalnih shemah (SICRIS ipd.).

aktualno branje

Za skupino prijateljev sem pripravil priporočilo za aktualno branje; ker pa bi morda znalo zanimati še koga, vključujem priporočilo tukaj. 

Trenutno berem med drugimi dve izzivalni in sveži knjigi (obe sta izšli septembra letos, dostopni sta pa na Amazonu, obe tudi v e-verziji za Kindle).

Najprej je to knjiga Yuvala Noaha Hararija (Hariri je izraelski profesor zgodovine, njegove knjige pa uvrščajo na številne spiske svetovnih uspešnic):   
21 Lessons for the 21st Century,

ki pa je pravzaprav nadaljevanje prejšnje njegove knjige:
Homo Deus: A Brief History of TomorrowTo knjigo imamo v slovenščini.

Predvsem pa si je Harari naredil ime s svojo prvo knjigo (ki bi jo sam z mirno vestjo priporočil vsakemu srednješolcu kot uvod v zgodovino): 
Sapiens: A Brief History of HumankindTudi to knjigo imamo v slovenščini:

Druga knjigaki jo pravkar berem je knjiga Jonathana Haidta. Haidta uvrščajo številni indeksi med največje mislece današnje dobe. 

Torej knjiga, ki jo omenjam je The Coddling of the American Mind: How Good Intentions and Bad Ideas Are Setting Up a Generation for Failure (leto 2018)

Ta knjiga je v nekem smislu nadaljevanje njegovih dveh prejšnjih knjig:
The Righteous Mind: Why Good People Are Divided by Politics and Religion (leto 2012):

in  The HappinessHypothesis: Finding Modern Truth in Ancient Wisdom (leto 2006):

ki ju imamo obe tudi v slovenščini, tukaj in tukaj:

Omenim naj še prof. Jordana B. Petersona, tudi v zvezi z njegovim sodelovanjem v nastajajoči dialoški mreži Intellectual Dark Web (IDW). Predstavitev nekaterih pomembnejših članov te druščine. Tukaj pa najdete tudi obrazložitev enega od članov, Erica Weinsteina, kako je do nenavadnega imena prišlo:

Pomembnejše podkaste te skupine lahko sledite tukaj.

Dobro reklamo IDW-jevcm so naredili pri New York Times maja letos, ko so objavili precej polemičen članek o njih.

Zdaj pa še o Petersonu; zelo odmevata dve diskusiji, ki ju je nedavno imel s Samom Harrisom v Vancouvru v moderaciji z Bretom Weinsteinom, tukaj in tukaj. Že po aplavzu je mogoče presoditi, da gre za prave "pop zvezde" diskusijske manije, ki je preplavila Ameriko.

Sicer pa Peterson intenzivno objavlja na spletu preko YouTube:

- v profesionalnih svetovanjih preko spleta,

- v svojih predavanjih študentom,

- v bibličnih zgodbah. 

Peterson si je ime naredil tudi s svojo knjigo 12 zapovedi za življenje, ki jo je v vsega letu dni po svetu prodal v nakladi 2 milijona izvodov:
12Rules for Life: An Antidote to Chaos

ki jo imamo tudi v slovenščini.

Novinar Luka Lisjak Gabrijelčič je J.B. Petersona slovenski javnosti predstavil takole;

v Družini pa so o tem in podobnem (IDW) pripravili tudi okroglo mizo.

V člankih in povezavah za IDW, ki jih navajam boste lahko našli tudi linke do različnih podkastnih mrež in video diskusij, kot so npr. Rubin Report, Rogan podcast, Ben Shapiro Show in drugih.

Ja, in potem je še neko gibanje, ki je na nek način povezano  z IDW, to je Heterodox Academy, mreža, ki skuša ustvariti dialožni prostor na ameriških univerzah, organiziral pa jo je znani in že zgoraj omenjeni Jonathan Haidt.