Članki o Odprtih izobraževalnih virih

Revija “Open Learning: The Journal of Open and Distance Learning”  je svoj posebni zvezek o Odprtih izobraževalnih virih sprostila v odprti dostop.

Ovidova ponudba

Informacijski portal OVID, ki ga vzdržuje založniška hiša Wolters Kluwer, ponuja vsak mesec v brezplačni preskus eno od svojih številnih informacijskih storitev. V maju je npr. omogočen dostop do British Nursing Indexa.

Računalništvo v oblaku in knjižnice

V blogih se pojavljajo prvi zapisi in komentarji o računalništvu v oblaku (Cloud Computing) in napovedi o njegovem vplivu na knjižničarsko dejavnost.

Zanimive težave klasičnih knjižnic

Bodleyjeva knjižnica (Bodleyan Library) je glavna knjižnica Univerze Oxford in ob British Library druga  največja v Veliki Britaniji. Ob sicer daljši zgodovini je sedanja knjižnica nastala leta 1602. Nedavni sklep univerzitetnega vodstva pa je prepovedal  zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov uporabo lestev za dostop do knjig na višjih policah. Ker na drugi strani univerza ne želi prestaviti knjig iz njihovih “zgodovinkih mest” bodo študenti morali do kopij teh knjig poslej potovati v druge britanske knjižnice. Naj živi tradicija!

Proverbiarium 112

Pessima sit, nulli non sua forma placet.
(Tudi grdi je njena podoba ljuba.)

Pestis in amicitia pecuniae cupiditas.
(Pohlep po denarju je propad prijateljstva.)

Petite et dabitur vobis.
(Prosite in dobili boste.)

Delavnica “Open Access: Maximising Research Impact” v Sofiji (Bolgarija)

Od danes si lahko na blogu DiKUL  ogledate predstavitve na delavnici “Open Access: Maximising Research Impact”, ki so jo 23. in 24. aprila letos v Sofiji (Bolgarija) organizirali: Nova bolgarska univerza iz Sofije, Bolgarski informacijski konzorcij in eIFL.net.

Ker je bil na delavnici tudi poročevalec iz Ljubljane in ker novico prinaša DiKUL pomeni to morda večje zanimanje za vzpostavitev mreže repozitorijev odprtega dostopa tudi v slovenskem prostoru. Kljub počasnemu prodiranju Odprtega dostopa v deželo na sončni strani Alp upanje vedno umre zadnje.

PS.:
Dobra vest, ki mi jo je pravkar posredovala dr. Mojca Kotar, predsednica Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL pa je zapisana tudi v sporočilu eIFL.net, kjer so izčrpneje predstavljene rešitve pri uveljavljanju OA tudi za Slovenijo. 

Intervju s prof. Suberjem na Harvardu

O težavah pri uveljavljanju odprtega dostopa (Open Access) in o ozadjih odpora proti njemu govori v podkastnem intervjuju iz Harvarda prvi guru odprtega dostopa prof. Peter Suber.  

Novi First Monday

Tokratna številka odprtodostopne revije o Internetu First Monday ponuja zanimive vsebine: o tem ali je mogoče iskati zvezo med učnim uspehom visokošolcev in njihovim sodelovanjem v Facebooku, o računalništvu v oblaku (“Cloud Computing”), o folksonomijah in o zanesljivosti vsebin v Wikipediji.

Sodelovalno raziskovanje

Sodelovalno raziskovanje postaja buzzword s ciljem uveljavitve  spletnega povezovanja v raziskovanju. Orodja, ki skušajo podpreti tak način sodelovanja raziskovalcev ponuja portal Sci-Mate v obliki odprtega spletnega okolja z wiki orodji za večavtorsko pisanje tekstov, zapisi raziskovalnih protokolov, iskalniki materiala in orodij, forumske platforme ipd. 

Global Health podatkovna baza je v odprtem dostopu

Britanski informacijski servis CABI je najavil, da bo zaradi lažjega dostopa do podatkov o novi prašičji gripi  A(H1N1) poslej njihova podatkovna baza Global  Health prosto dostopna.

Prav iz istega razloga je servis EBSCO Publishing ponudil v brezplačno uporabo DynaMed podatke o novi gripi zdravstvenim ustanovam.

Proverbiarium 111

Parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi.
Majhna je korist od orožja v boju, če ni soglasja v hiši.

Parvis componere magna.
Primerjati veliko z majhnim.

Parvum parva decent.
Majhnemu pritiče majhno.

O intelektualni lastnini študentskih del

Vabim strokovnjake avtorskega prava, da pomagajo odgovoriti na zanimivo vprašanje študentke.

NIST na YouTube

Zdaj je na YouTube namestil svoj kanal tudi ameriški National Institute of Standards and Technology (NIST). Odlično!

O uporabi odprtodostopnega učnega materiala

Dan Colman se na blogu OpenCulture sprašuje v kolikšni meri in ob kakšnih priložnostih so danes v uporabi spletna prostodostopna predavanja. O tem sprašuje tudi bralce in prav zanimivo je prebrati različne komentarje: “…poslušam jih na poti na delo, na avtobusu, včasih tudi med delom…poslušam jih na poti na ali iz dela…poslušam jih med tekom; dolge vsebine so skladne z dolgim tekom…poslušam jih med delom na vrtu…”.

Zelo skladno s tem o čemer sem pisal tudi že drugje.

European Review o Odprtem dostopu

Revija European Review je letošnjo prvo številko svojega 17. volumna v delu posvetila člankom o odprtem dostopu.

UNESCO odprl WDL

21. aprila je UNESCO z 32 partnerskimi ustanovami odprl spletni portal World Digital Library, ki ponuja enkraten kulturološki material knjižnic in arhivov iz vsega sveta. Portal vsebuje  manuskripte, zemljevide, redke knjige, filme, zvočne zapise in fotografije, ki so na voljo v odprtem dostopu.

(Ob bežnem pogledu v materiale presojam, da bo treba za kakšen material tudi nekoliko popraviti uvrstitev.)

Proverbiarium 110

Qui differt poenas, peccandi laxat habenas.
(Kdor odlaga kazen, popušča uzdo grehu.)

Quid iuvat amisso claudere saepta grege?
(Kaj pomaga zapirati ogrado, ko je čreda pobegnila.)

Quid iuvat aspectus, si non conceditur usus.
(Kaj pomaga gledati, če ne smeš uživati.)

OATP

Peter Suber se je lotil novega projekta, ki ga je poimenoval Open access tracking project (OATP). Na portalu za upravljanje z referencami Connotea bo nastajala lista povezav in drugih informacij o odprtem dostopu. Peter bo k polnjenju indeksa povabil tudi druge uporabnike v želji vzpostaviti prakso t. i. “crowdsourcinga” (pogojno prevajam kot “občestveno izvajanje”).

Wiki o depozitnih arhivih (repozitorijih)

Iz marčevske delavnice o repozitorijih v Amsterdamu je nastala pobuda za wiki o depozitni infrastrukturi.

JURN

JURN je iskalnik in indeks družboslovnih in humanističnih e-revij z naborom ca. 2.220 naslovov.