Science Direct poslej tudi z Google Scholarjem

Tole prvovrstno novico sem našel na blogu Paule Kaufman. Z Google Scholarjem bomo poslej lahko preiskovali Elsevierjev spletni bibliografski portal Science Direct. Doslej je to bilo mogoče zgolj z Elsevierjevim lastnim iskalcem (Scopus).

Razvozlajmo akronime

Akroním ali kratica, je kot pravi SSKJ, ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov. Pogosto je pomen težko prepoznaven, zato si pomagamo z iskalci. V pomoč so nam že splošni iskalci npr. Google, vendar včasih je treba uporabiti specializirana orodja kot npr.:  Acronym Finder (angl.), All Acronyms (angl.), Special Dictionary/Acronyms and Abbreviations (angl.), The Internet Acronym Server (angl.), ACRONYMA (večjezičen), Akronyme und Abkuerzungen (nem., angl.), sigles (franc. in večjezičen) in slovarček krajšav (slov.).

Proverbiarium 17

Id facere laus est, quod decet, non quod licet.
(Hvalevredno je početi to, kar je dostojno, ne kar je dovoljeno.)

Ignem igni incitare.
(dobesedno: Ogenj spodbujati z ognjem; pomensko: Prilivati olje na ogenj.)

Ignoramus et ignorabimus.
(Ne vemo in ne bomo vedeli. - izrekel E. H. du Bois-Reymond, 1872)

Ignorantia iuris neminem excusat.
(Nepoznanje zakona nikogar ne opravičuje.)

Phil Bradley o Web 2.0

Phil Bradley je na konferenci Umbrella 2007 imel referat "Practical uses for Web 2.0 in a library environment" in v prezentacijo je vključil številne koristne povezave. Na svojem blogu pa je dodal tudi pogostejša vprašanja na tematiko Web 2.0.

Kmetijske in rokodelske novice

Cit. iz rubrike Novice na dLib.si. ( 4. 7. 2007): 

"Z veseljem obelodanjamo vest, da so leta 1843 »na svitlobo dane« Kmetijske in rokodelske novice, zdaj dostopne tudi prek spleta. So drugi najstarejši časnik v slovenskem jeziku, njihov ustanovitelj in prvi urednik je bil zdravnik, politik in publicist Janez Bleiweis. Do leta 1902, ko je izšla zadnja številka, so v njih objavljali številni slovenski literati, med njimi Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič. Dostopna so celotna besedila prispevkov, iskanje pa je možno tudi po njihovi vsebini kljub dejstvu, da so prvi letniki pisani v bohoričici."

V slovenski Wikipediji najdemo omembo Kmetijskih in rokodelskih novic (KRN) pod geslom "Janez Bleiweis", o samih KRN  zapisa še ni, čeprav bi si jih tudi zaradi narodobudniških in drugih zaslug zaslužile. Morda ta zapis opogumi koga, da izpolni to vrzel!

Ekipi dLib.si pa iskrene čestitke za dosežek!

Journal Info

To poročilo povzemam po blogu DigitalKoans. Knjižnice Univerze iz Lunda, ki jih dobro poznamo po Direktoriju revij Odprtega dostopa (DOAJ) so nam znova pripravile novo, koristno podatkovno zbirko z imenom Journal Info. Baza je predvsem namenjena raziskovalcem, da se bodo lažje odločali pri izboru revije za objavo svoje raziskave v naboru 18.000 revij iz več kot 30 baz. O vsaki reviji najdemo temeljne podatke o spletni lokaciji, dostopnosti bralcu (npr. status odprtega dostopa) in podatke o kvaliteti revije kot so npr. podatki o indeksaciji.

Intervju s Stevenom Harnadom

Richard Poynder na svojem blogu, potem ko prof. S. Harnada z Univerze v Quebecu in Univerze v Southamptonu najprej na kratko predstavi, objavlja tudi obsežnejši intervju z njim. S. Harnada sem tudi v tem blogu že pogosto omenjal, saj je eden vodilnih mož, če ne kar najimenitnejši v svetovnem gibanju Odprtega dostopa. Sebe kontroverzno, kot je rad tudi v svojih nastopih, imenuje "arhivangelist". Sicer pa preberite intervju in vam bom marsikaj o Odprtem dostopu in njegovi vlogi v njem bolj jasno.      

Proverbiarium 16

In aere aedificas.
(pomensko: Graditi gradove v oblakih.)

In angustiis amici apparent.
(V težavah se izkažejo prijatelji.) 

Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim.
(dobesedno: Pade v Scilo, kdor se želi ogniti Karibdi; pomensko: Kdor bi se želel ogniti eni težavi pade v drugo.)

CTK v BIX

Centralni tehniški knjižnici ( CTK ) je kot prvi knjižnici z nenemškega govornega območja uspela vključitev v indeks BIX, ki je nemški indeks primerjav uspešnosti knjižnic. Omogoča knjižnici, da na osnovi posebnega primerjalnega indeksa BIX spremlja svoje delo; naj citiram kolege M. Pušnika in T. Intiharjevo iz njunega članka: "... knjižnica namreč lahko svoje vrednosti za izmerjene in izračunane kazalce primerja z drugimi knjižnicami ter dejansko ugotavlja, v katerih segmentih poslovanja so potrebni dodatni ukrepi za izboljšave. Tak model tudi omogoča enostavno razpoznavanje dobrih praks in tudi implementacijo, kjer je to mogoče". Odločitev CTK, da se pomeri z drugimi, bo brez dvoma knjižnico vodila v nadaljnjo izboljšavo njenih funkcij, želimo si pa samo lahko, da bo tudi javni financer knjižnice pogumni korak nagradil z vzpodbudnim financiranjem njihovega dela.

Blog On

Uporabim naj eno od gesel iz letošnjega Blogresa, ki poziva k bloganju. Če bloge prebirate in vas občasno zamika, da bi se tega tudi sami lotili, verjetno potrebujete samo še drobno vzpodbudo. Morda želite vedeti nekaj več o blogih in blogerjih, o orodjih in povezanosti z opevanim Spletom 2.0. (Web 2.0). Nekaj kratkih a koristnih informacij vam bo dala informacija "Blogging Toolbox: 120+ Resources for Bloggers". In morda vam bo toliko dodala k samozavesti, da se boste pridružili slovenski blogosferi. Dobrodošli!

WorldWideScience.org

Splet nam je ponudil nov portal WorldWideScience.org, ki bo omogočal dostop do številnih (trenutno 15) nacionalnih in mednarodnih znanstvenih podatkovnih zbirk v globalnem zajemu in ob uporabi učinkovitih sodobnih rešitev združevalnega iskanja, torej z zgolj eno poizvedbo v vseh udeleženih zbirkah. Portal so oblikovali U.S. Department of Energy (DOE), The British Library in 15 nacionalnih portalov.

Nature Precedings

Založniška hiša Nature ne jenja z zanimivimi iniciativami (>1 in >2); tokrat nam ponujajo arhiv Nature Precedings. To je prostor, kamor bodo raziskovalci lahko odlagali neobjavljena raziskovalna poročila in manuskripte, prezentacije, posterje, tehnična poročila, dopolnilne podatke in druge znanstvene dokumente. Relevanco in kvaliteto prispevkov bo v izjemno kratkem sprejemnem postopku presojala strokovna skupina, vendar  to NE BO presoja z vrstniki ("peer review"), sprejemali pa bodo prispevke iz biologije, medicine (razen kliničnih raziskav), kemije in znanosti o tleh. Ne bodo vključevali fizikalnih ved, ker te pokriva arhiv arXiv.org. Storitev je brezplačna, dostopna je vsakomur, za zahtevnejšo uporabo je potrebna enostavna registracija, natančnejša navodila o sodelovanju pa preberite >tukaj. Uporaba bo prijazna in podrejena standardom Spleta 2.0. Iniciativa napoveduje izjemen korak v nadaljnjo krepitev koncepta odprtega dostopa.  

Dawkins o svoji knjigi...

V lanski pozni jeseni smo dočakali že deveto knjigo Richarda Dawkinsa, nedvomno enega najvplivnejših razumnikov našega časa. Knjigo smo nedavno in zares hitro dobili tudi v slovenskem prevodu z naslovom "Bog kot zabloda". Zelo drugače kot se je dogajalo z Dawkinsove prvo in najbolj znano knjigo "Sebični gen", ki je v originalu izšla leta 1976, v slovenščini pa s tridesetletno zamudo prav tako letos, celo izza njegove zadnje knjige.

Zdaj je v angleščini napovedana tudi žepna izdaja knjige "The God Delusion", v njenem predgovoru pa Dawkins komentira tudi kritike, ki jih je izzvala prva izdaja knjige (v trdi vezavi). Ta predgovor nam Dawkins prebira tudi v video klipu, ki ga najdete na DocBushwell/Beckovem blogu, nato pa v naslednjem videu tudi odgovarja poslušalcem.   

Proverbiarium 15

Mendacem memorem esse oportet.
(Lažnivec mora imeti dober spomin.)

Mendaci homini ne verum quidem dicenti credere solemus.
(Lažnivcu običajno ne verjamemo, tudi ko govori resnico.)

Mentiri noli, nunquam mendacia prosunt.
(Ne laži, laži nikoli ne koristijo.)

Minimum decet libere, cui multum licet.
(Najmanj si lahko dovoli ta, ki mu je veliko dopuščeno.)

Videoarhiv odmevnih znanstvenih predavanj

SciTalks je depozitni arhiv videoposnetkov predavanj eminentnih predavateljev iz sveta znanosti in stroke. Posnetki so v odprtem dostopu, lahko pa si pripravite tudi svojo lastno zbirko priljubljenih vsebin, ki jih nato svetujete v branje svojim študentom, prijateljem, sodelavcem... (po Peter Scott's Library Blogu).

Driver Wiki

DRIVER je akronim za projekt iz nabora 6. evropskega okvirnega programa in pomeni "Digital Repository Infrastructure Vision for European Research". Projekt naj bi v Evropi zagotovil javno infrastrukturo za razširjanje raziskovalne informacije. V pomoč promiciji ideje in udejanjanju rešitev je nastal tudi Driver Wiki, ki ga urejajo na Univerzi Nottingham, želijo pa, da bi pridobili in vzpodbudili sodelavce k predstavitvi lokalnih rešitev v odprtem dostopu.

Iskalnik novic

Med številnimi usmerjenimi iskalci hiše Google je zelo uporaben tudi Google News Archive Search. Najdene novice vam lahko lahko razvrsti tudi v časovnem traku. Ne bodite pa presenečeni, da je večina najdenih novic v polnem tekstu plačljivih, saj so iz arhivov večjih komercialnih časopisnih hiš.

Scintilla

Gibanje Splet 2.0 je prineslo tudi nekatere nove pojme. Tak je tudi "agregator" - s konkretnim ciljem pripravljena zbirka spletnih naslovov ali vsebin (morda: "zbirnik"?).

Strokovni javnosti je pravkar ponujen nov agregator, ki ga ponuja skupina revij Nature: Scintilla. O tem pišem tudi >tukaj.

Proverbiarium 14

Nullus est liber tam malus, ut non aliqua parte posit.
(Nobena knjiga ni tako slaba, da bi v nečem ne bila koristna.)

Nummus bella gerit, si vult, pacem sibi gerit.
(Denar vodi vojne, ko želi, si zagotovi mir.)

Numquam autem recte faciet, qui cito credit.
(Kdor hitro verjame, ne bo nikoli prav storil.) 

Numquam malum malo curatur.
(nikoli se zlo ne zdravi z zlom.)

Dobimo se v CTK

Sodelavci CTK vabijo na Tematski večer v CTK-ju: SODOBNI SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V PRIHODNOST

Moderator tematskega večera bo mag. Matjaž Eržen, kratko uvodno predstavitev bo podal Miro Pušnik.

Tematski večer bo v sredo, 20. junija 2007 ob 19. uri  v Nemški čitalnici CTK-ja (skozi glavni vhod v stolpnico TR3, 1. nadstropje, sledite oznakam). Ker je število sedežev omejeno, naprošajo, da si brezplačno udeležbo zagotovite po e-pošti maticna-sluzba@ctk.uni-lj.si. 

V najavi pravijo tako: "Hitre spremembe načinov dostopa do informacij, ki jih beležimo v zadnjih letih,  terjajo premisleke tudi med knjižničarji. Zadnji tematski večer v CTK-ju  v tem šolskem letu bo namenjen prav tem aktualnim temam. Kot smo že v naslovu omenili, želimo narediti kratko predstavitev novosti na področju pridobivanja znanstvenih informacij ter povezave knjižničnih katalogov s spletnimi iskalniki. V nadaljevanju želimo sprožiti debato o tem, kaj knjižnice čaka v prihodnosti. Dileme, ki jih želimo odpreti, so sledeče: Google kot preteča nevarnost knjižnicam in knjižničarjem oz. Google kot zaveznik knjižnic; usoda knjižničnih katalogov v prihodnosti; Google, založbe, inteligentni sistemi in katalogizacija v prihodnosti; webpac katalogi; nova delovna opravila sodobnih knjižničarjev; programi izobraževanja za knjižničarje v prihodnosti; informacijsko opismenjevanje – da ali ne etc. Odprtih je veliko vprašanj, na katera bomo morali v kratkem najti odgovore. V nasprotnem primeru pa se zna zares zgoditi to, česar se nekateri (ne)upravičeno bojijo –  zmanjšanje vloge klasičnih knjižnic pri informiranju v prihodnosti. Krivca za to ne bomo mogli iskati v Googlu, temveč bomo odgovornost za to morali prevzeti knjižničarji sami, kot lahko le knjižničarji sami to tudi preprečimo. Da se to v resnici ne bi zgodilo, bo potrebno veliko truda. Mali kamenček v ta mozaik želimo dodati tudi z našim srečanjem. Vljudno vabljeni!"

Se torej vidimo!