ReleMed

Za preiskovanje podatkovne baze Medline najpogosteje uporabljamo PubMed, zdaj pa se nam ponuja novo iskalno orodje ReleMed. Za razliko od PubMed storitve novi ponudnik zagotavlja, da iskalec ReleMed razvršča  zadetke v zaporedju, ki začenja z najreleventnejšim zadetkom. Čeprav se bomo PubMedovi zagovorniki težko pustili prepričati, trditev vendar velja preskusiti.

Bela knjiga

Da je "bela knjiga" zbirka predlogov in stališč v obravnavi nekega problema in da pojem pogosto uporablja uradna/oblastniška struktura za posredovanje stališč v javnost, sem nekako zaslutil iz konteksta v katerem sem naletel na pojem. Ko pa sem srečal nadaljnje pojme od modre, zelene in podobnih knjig sem pobrskal po spletu, kako naj jih razumem. Poenostavljeno, predvsem iz Wikipedije povzemam:

• zelena knjiga: diskusijski teksti, ki jih npr. v EU uporabljajo v obravnavi predlogov direktiv in usmeritev v želji izzvati javno in strokovno razpravo. V kontekstu zakonodajne priprave ji sledi običajno
• bela knjiga: ki poveže pridobljena stališča v uradne zakonske predloge;
• modra knjiga je predvsem uporabljena za predstavljanje dogodkov iz področja kulture in kulturnih spomenikov;
• oranžna knjiga: vsebuje stališča o zdravilnih učinkih farmacevtskih pripravkov, ki jih oblikuje ameriška Food and Drug Administration (FDA) ob še nekaterih drugih uporabah pojma;
• rdeča knjiga: zajema številne uporabe pojma brez jasnejšega skupnega imenovalca;
• rumena knjiga: pogosto vezana na različna vprašanja iz literature;
• sivorjava (beige) knjiga: z referencami na ekonomska vprašanja;   
• črna knjig je zbirka razkritij nemoralnih, ilegalnih in kriminalnih pričevanj oz. dogajanj iz različnih segmentov družbenega in političnega življenja; posebna oblika iz tega segmenta je t. i.
• rjava knjiga, ki predvsem predstavlja zlorabe in stranpoti ekstremnih desničarskih ideologij (npr. iz fašističnega in  nacionasocialističnega zgodovinskega obdobja);
• knjige v barvah iz mavrične palete imajo še specifično uporabo v predstavljanju standardov v informacijski tehnologiji, tako vsebuje rdeča knjiga standarde avdio CD, rumena k. standarde podatkovnih CD, oranžna knjiga standarde za različne podatkovne informacijske nosilce ipd.  

Vsaka dopolnitev tega spiska bo dobrodošla, morda nam uspe pripraviti vpis za slovensko wikipedijo  :-)  .

Wikipedia kot učni vir

Kakršnakoli je že vaša izkušnja z Wikipedio velja vedeti, da nekateri svetujejo njeno uporabo pri pouku. Nekaj poročil o taki rabi najdete v zapisu bloga Ragesoss. Sicer pa, saj ste vedeli, da ima W. tudi svoj  Wikipedia Blog. 

Web 2.0 aplikacije

Na blogu The Museum of Modern Betas (MoMB) boste našli (v glavnem beta) aplikacije iz sveta Web 2.0.  

Proverbiarium 8

Si tacuisses, philosophus mansisses.
(Če bi molčal, bi ostal modrijan.)

Felix, qui, quod amat, defendere fortiter audet.
(Srečen je, kdor upa braniti to, kar ljubi.)

Feriuntque summos fulgura montes.
(Strele udarjajo v vrhove gora.)

Astronomski wiki

Vsem, ki se ob jasnih nočeh in teh je bilo v letošnji pomladi obilo, radi ozremo v zvezdnato nebo, bo zelo dobrodošla wiki aplikacija WikiSky. Lažje se bomo poslej znašli med vsemi temi ozvezdji (razen če nas ne bo motilo žal pri nas zelo močno svetlobno onesnaženje), ob tem pa boste našli tudi obilo drugih astronomskih podatkov.

Koristni podatki

Tokrat nas Recherchen Blog spomni na koristno zbirko podatkov, ki jo pod naslovom "The World Factbook" pripravlja ameriška CIA, vsebuje pa geopolitične podatke o državah sveta. Ista hiša pa izdaja še neko drugo zanimivo zbirko namreč "Chiefs of State and Cabinet Members of Foreign Governments", ki jo celo tedensko ažurirajo.

Proverbiarium 7

Pauperis est numerare pecus.
(Le siromak prešteva svojo čredo).

Per ardua ad astra.
ali:
Per aspera ad astra.
ali tudi:
Per angusta ad augusta.
(Trda je pot do slave (do zvezd)).

Agencija podpira arhiv

Dober zgled organizacije odprtega depozitnega arhiva (repozitorija) nam ponuja ena od kanadskih agencij za financiranje raziskovanja. International Development Research Centre (IDRC) je namreč svojo digitalno knjižnico oblikovala kot arhiv odprtega dostopa. Ko bi to le postala splošna praksa nacionalnih agencij! (po Suberju).

Nastopanje v akademski javnosti

Vse, ki ne spremljate romunov's bloga, naj opozorim na >tale zapis.  

Learning Space

O spletnih učnih materialih v odprtem dostopu sem že večkrat govoril; zadnjič >tukaj. Tokrat bi posebej opozoril na spletne tekste, ki jih v splošno uporabo ponuja britanska Open University: Learning Space.

Proverbiarium 6

E cantu cognoscitur avis.
Po petju spoznamo ptico.

E fimbria de texto iudico.
Tkanino presojam po vlaknu.

Elephantum ex musca facis.
Delaš iz muhe slona.

Elita pa taka...

Nerad uporabljam ta blog za obravnavo pol(iti)(emi)čnih tem, vendar včerajšnje Omizje mi je dvignilo temperaturo do ravni, ko moram povedati svoje mnenje. Upam, da sodelavci Univerze v Ljubljani ne bomo občepeli kot polite kokoši v poplavi diskvalifikacij (o nekvaliteti UL oz. njenih članic in ob banaliziranju očitnih mednarodnih uspehov te šole), ob pavšaliziranju ukrepov (predpostavka, da je model privatne šole predestiniran za oblikovanje elit), ob obilju ciničnega posmeha (»…saj nam UL s svojimi ukrepi pomaga pri našem uveljavljanju…«) in ob nespretnem argumentiranju polresnic (o možnostih realizacije javno zasebnega partnerstva v tem trenutku v našem prostoru). Ključni ton oddaje sem najbrž ustrezno začutil: trenutno reformiranje visokošolske scene naj bi nam skozi privatne šole zagotovilo nacionalno elito (ki nas bo najbrž znova popeljala v svetlo bodočnost). Če bi skušal videti razpravljavce (ves čas bom govoril le o moškem delu vabljenih gostov) kot model nacionalne elite, bi se mi ob upoštevanju položajev, ki jih zasedajo in vehemenci njihovega nastopanja, že zlomila prva iluzija. Ob tako avtoritarni in nespoštljivi obravnavi edine dame v njihovi sredi mi je seveda hudo za perspektivo načrtovane slovenske elite.

Najbrž je odveč razpravljavce spomniti na globlji pomen besede »Universitas«, ki je v večini definicij razumljena kot skupnost učiteljev in učencev. Da odličnost šole pomeni odličnost učiteljev in učencev in da se skozi odličnost slednjih izpriča odličnost prvih, je gotovo uporaben kriterij za presojo kvalitete. Najbrž veliko boljši kot način »fenotipske« presoje: »… kdo je dober učitelj se takoj vidi, se takoj ve…« . Blagor njim, ki mislijo, da obvladajo tak poenostavljen način presoje za tako občutljivo kategorijo kvalitete.

Sprašujem se tudi, kako so sprejeli včerajšnjo predstavitev svoje šole kot »monopolnega mastodonta« študenti UL. Seveda me mika, da bi razpredal še o usodi koncepta oblikovanja peščice majhnih visokošolskih ustanov za peščico »prihodnje elite«, medtem ko vso ostalo ukaželjno populacijo pustimo, da odide na evropske in druge tuje univerze ali pa da se sprijaznijo z zatočiščem na hirajočih preostalih domačih javnih visokih šolah, ki bodo ostale na pogorišču privatizacijske reforme. Ali pa tole: kaj je bolje za avtonomnost šole in učitelja, da je privezan na »državne jasli« (seveda v demokratični družbi!) ali pa da je izpostavljen kapitalskim interesom svojega zasebnega partnerja?

In da ne bom predlog, ker računam, da se bodo oglasili na to temo še drugi z boljšimi argumenti in boljšimi podatki, naj izpostavim samo še en podatek. Ko je nemška vlada pred časom sklenila zagotoviti razvoj peščice elitnih visokih šol, sta ji bili v cilju dve izhodišči: izbrala je predvsem med javnimi univerzitetnimi ustanovami in storila je to PREDVSEM s krepko dodatno injekcijo proračunskih sredstev. Zaman iščem podobnosti v pristopu!

Google še s prezentacijskim orodjem

Znova so se okrepile govorice, da bo zdaj Google ponudil še zadnje orodje iz običajne sestave t. i. "office" orodij. K orodjema Docs & Spreadsheets bodo dodali še platformo za prikazovanje powerpoint prezentacij, kot lahko preberemo >tukaj.  

Medijski blogi

Blog Medienlese prinaša spisek nemških medijskih blogov. Obsežna lista dokazuje, da postajajo blogi vse pomembnejša konkurenca klasičnemu časnikarstvu, saj je možnost dvosmerne komunikacije zanimiv izziv aktivnim bralcem. Spašujem "blogoleg(ic)e" ((iz: bloger(ica) + koleg(ic)a)) ali je "novičarski blog" primeren sinonim za medijski blog.     

Publish or Perish

Med brskanjem po spletu sem naletel na programsko aplikacijo Publish or Perish,  s katero je mogoče vrednotiti citirane znanstvene prispevke pridobljene z iskalcem Google Scholar. Izračunava precejšen nabor statistik, med drugim tudi h-indeks. Zanima me ali pri nas že kdo preskusil ta program in kakšne so izkušnje.

Portal Depot

JISC (omenjen že v prejšnjem postu) je omogočil vzpostavitev osrednjega združevalnega portala za britanske institucionalne depozitne baze (repozitorije) z imenom The Depot, ki bo v kratkem zaživel. S tem bo realiziran eden od projektov depozitnih baz, katerih razvoj vzpodbuja JISC že dalj časa. V zavihku Q&A spleta Depot lahko preberemo ključne prednosti nove združevalne baze. Prof. Harnad v svojem blogu vzpodbudno komentira novi projekt, dodaja pa nekaj priporočil za njegovo izboljšavo.

Dodano 08. 08. 2007: zdaj lahko o arhivu Depot poslušate tudi podcast Petra Burnhilla iz EDINAe.

Univerzitetni depozitni arhivi

Nekajkrat sem se že dotaknil tega problema in vedno znova tudi upal, da bodo država/univerze prisluhnile razvoju, ki ga lahko spremljamo v razvitem svetu, pa nič...

Če samo citiram JISC* : " ...(t)he general strategy being adopted in the UK is that every university should develop and establish its own institutional repository (IR), as part of a comprehensive ‘JISC RepositoryNet’...".

* kaj je JISC ?: je britanska nacionalna agencija za podporo izobraževanja in raziskovanja z vzpodbujanjem inovacij v novih tehnologijah in z nudenjem ustreznih storitev. Ima letni proračun skoraj 100 milijonov € in servisira preko 700 EDU in R&R ustanov.

Presoja z vrstniki

Tale članek izpod peresa Tracey Caldwel v reviji Information World Review na zanimiv način predstavi več poskusov preoblikovanja t. i. ocenjevanja ali presoje z vrstniki  (angl. "peer review"), ki so se jih v zadnjem času lotile nekatere ugledne znanstvene revije. Iskanje novih poti je razumljivo zaradi slabosti sedanjega sistema, ki je predvsem dolgotrajen.

O avtorskih pravicah

Na spletni strani World MIT si lahko ogledate video podkast panelne razprave z naslovom "Kako ravnati z avtorskimi pravicami v korist napredka raziskav in izobraževanja", ki so jo na MITju organizirali v januarju letos. Deli razprave se dotikajo tudi ključnih vprašanj odprtega dostopa.