Microsoft za šolo

Na svoji spletni strani Office v razredu vam Microsoft ponuja nekaj predlogov za uporabo aplikacij (nekatere tudi v slovenščini) pri pouku - za učitelje in študente.   

Novo zrcaljenje arXiv.org

Institute of Physics (IoP) zdaj ponuja zrcaljen in izboljšan arhiv proslavljenega arXiv.org z imenom EprintWeb. arXiv z domovanjem na Cornell University Library je bil med prvimi (z začetki v letu 1991) in je gotovo najuspešnejši arhiv odprtega dostopa (OD), ki je ves čas dajal načrtovalcem OD inspiracijo in zaupanje v idejo. V polnem tekstu objavlja članke s področij fizike, matematike, nelinearnih ved, računalništva in kvantitativne biologije. V zrcaljeni verziji EprintWeb naj bi bilo izboljšano preiskovanje baze, predstavljanje zadetkov in dodano je povezovanje z referencami v celotnem arhivu.

Wired Wiki

Nekajkrat sem že v tem blogu izpovedal svojo navdušenje nad wiki programjem in izdal svoje prepričanje, da ima veliko prihodnost tudi v izobraževanju. Nedavno se je spletu pojavil poskus uporabe wiki orodja v t. i. kolaborativnem novinarstvu. e-revija Wired News je naložila svojemu sodelavcu Ryanu Singelu, da kot urednik pripravi uvodni  tekst o wiki tehnologijah z naslovom Wired Wiki. V nadaljevanju naj bi bralci ob pomoči urednika to osnovno gradivo dopolnjevali v kar se da izčrpno informacijo o wiki uporabi in jo opremili s koristnimi povezavami do različnih uspešnih wiki rešitev. Končno zgodbo bo objavila revija Wired News 7. septembra letos (v kolikor zadeva prej katastrofalno ne konča, kot so se zavarovali v redakciji). 

CPS

Kaj je CPS? Spet grozna kratica, pomeni pa Classroom Performance System. Je ena od poti v tehnološko podprt pouk  v skupinah (learning communities). Omogoča pa marsikaj: povečuje kontakt avditorija s predavateljem, omogoča hitro ocenjevanje sodelovanja in tudi preverjanje znanja in še... Eno od oblik tega pristopa ponuja projekt e-Instructions in vredno si je pogledati promocijski video, ki do neke mere omogoča presojo uporabnosti, vzpodbuja pa tudi k iskanju dodatnih možnosti uporabe pri pouku. Prihaja "Bologna", ali bomo prihod izkoristili tudi za uvajanje novih učnih tehnologij? Ali bo to ostalo zgolj retorično vprašanje?

Univerzitetne e-založbe

Na blogu Digital Koans lahko najdete koristen pregled in analizo večjih univerzitetnih (digitalnih) znanstvenih založb v svetu. Doslej so bile predstavljene:

• Australian National University (ANU) E Press
• Linköping University Electronic Press
• Newfound Press (University of Tennessee Libraries)
• Singapore E-Press (National University of Singapore Publishing)
• Internet-First University Press (Cornell University)
• UTSePress (University of Technology Sydney)
• HighWire Press (Stanford University Libraries)
• Monash University ePress

Povečajte svojo citiranost

Kot lahko preberemo v Harnadovem blogu Open Access Archivangelism že 94% vseh znanstvenih revij podpira takojšnjo (brez časovnega embarga) samoarhiviranje pri njih objavljenih člankov. Pri preostalih 6% pa je na voljo možnost, da avtor v lastnem institucionalnem arhivu oz. na lastni spletni strani deponira izvod polnega teksta in meta podatkov t. i. elektronskega odtisa članka (e-print) takoj ko je dobil obvestilo, da je članek sprejet v tisk in ga bralcem ponudi v prenos po elektronski pošti s pomočjo enostavnega klika na gumb EMAIL EPRINT REQUEST, ki je danes dodan večini programov za institucionalno deponiranje. To je najučinkovitejša pot do svojih znanstvenih vrstnikov in dokazano povečuje citiranosti vašega znanstvenega dela.       

Ali lahko zaupam spletni strani?

Morda ste kdaj imeli pomisleke o verodostojnosti oz. zanesljivosti določene spletne strani oz. spleta. Do neke mere (?) si lahko pomagate s preveritvijo podatkov, ki jih lastnik strani posreduje ob registraciji. CoolWhois je npr. orodje, ki vam omogoči dostop do teh podatkov. Najbrž je takih pripomočkov na spletu še več?

Naši predniki

V anketi iz leta 2005, ki je zajela 33 držav, so anketirance prosili, da odgovorijo s "pravilno", "napačno" in "nisem siguren"  na trditev: “Ljudje, kot jih poznamo, so se razvili iz živalskih predhodnikov". Grafikon z rezultati si lahko pogledate na blogu Cosmic Variance (tudi zato, da se ne bom pregrešil proti avtorskemu pravu). Slovenci smo se kar dobro odrezali, kot še marsikje smo v zlati sredini, predzadnjega mesta ne bi posebej komentiral, a takoj mi je misel ušla k ID, ki razsaja v ZDA.

Rangiranje univerz

Znova je završalo v deželici (>1, >2) in po svetu  (>1, >2, >3, >4, >5, >6, >7 ) ob rangiranju univerz. V najbolj znanem razvrščanju, ki si ga zdaj že četrto leto privošči šanghajska univerza Shanghai Jiao Tong U. tudi tokrat med 500 najelitnejšimi šolami ne najdemo ljubljanske Univerze (UL). Zato nam pa bolj godi razvrstitev na spletu Webometrics, kjer najdemo UL na 285. mestu, v Evropi celo na dobrem 93. mestu, zlasti ker smo v bližnji soseščini nekaterih zelo uglednih šol. Če malo podrobneje pobrskamo po vpisu v Wikipediji Academic Ranking of World Universities  najdemo še nekatere razvrstitve. V eni (University Metrics), ki uporablja kot kriterij t. i. faktor G je pripravljen spisek 300 svetovnih univerz; UL žal v njem ne najdemo. Seveda jo bomo zaman iskali tudi v spisku, ki ga je pripravila revija Newsweek in razvršča 100 najboljših svetovnih univerz na osnovi kombinirane liste Shanghai Jiao Tong in Higher Education Supplement londonskega Timesa (World's Top 200 Universities).

Še precej več, zlasti o ameriških navadah, zvemo o visokošolskem rangiranju na neki drugi strani v Wikipediji; vpis College and university rankings je skoraj nujno prebrati.

Še boljši Google Scholar

Po blogu Google Bloscoped povzemam naslednjo vest: Google Scholar, ki ga priporočam zlasti študentom pri iskanju učnega in seminarskega materiala, je zdaj uvedel novost. Ob vsakem rezultatu iskanja zdaj navede tudi povezavo »Related Articles«, ki zelo pomaga pri iskanju najdenemu podobnih, relevantnih člankov.

Pisanje bloga

Na spletu Robina Gooda je v tekstu in sliki (video) predstavljeno za blogerje zelo dobrodošlo orodje  Windows Live Writer (WLW). Zaenkrat je sicer še v beta verziji. Sicer pa ima Windows na to temo namenski blog. Kot kaže deluje zadeva v različnih okoljih, kot uporabnik Bloggerja pravkar vnašam ta tekst in upam na uspeh. Blogger je sicer že doslej ponujal dodatek za Word f. Windows, s katerim sem pa občasno imel težave. Novi WLW seveda obljublja veliko več. Vsi bomo hvaležni, če si bomo uporabniki sporočali težave na katere bomo pri uporabi naleteli. Blogosfera se že odziva s pohvalami in s kritiko.

Zdaj pa še WikiCat

Fundacija WikiMedia je najbolj znana po realizaciji globalne enciklopedične uspešnice Wikipedia ter po programju MediaWiki na katerem temelji Wikipedija in številne druge informacijske storitve. Zdaj v tej hiši ustvarjajo tudi bibliografski katalog WikiCat, ki naj bi podprl projekta WikiCite in Wiki Textrose. (WikiCite je orodje, s katerim so v Wikipediji realizirane citacijske povezave, WikiTextrose pa je relacijska citacijska baza, ki omogoča te citacijske povezave med uporabljenimi teksti. Gre torej za družino med seboj povezanih orodij, ki z omogočanjem drug drugega zagotavljajo udobje zelo prijazne in danes že nenadomestljive virtualne enciklopedije).

Vendar pa WikiCat naj ne bi bila še ena naslednja virtualna bibliografska zbirka, saj, kot lahko preberemo v Talisovem blogu Panlibus: …kar je osvežujoče pri Wikicat je to, da je, tako kot pri Wikipediji edina meja, ki jo je treba prestopiti, tako za iskanje kot dodajanje podatkov, spletna povezljivost...

Ali lahko internetu zaupamo?

Nedavna škandalozna poteza velikega ameriškega internetnega ponudnika AOL, ki je na svojem spletu objavil iskalne historiate zadnjih treh mesecev za 650.000 svojih uporabnikov, izpostavlja seveda vprašanje, kako je mogoče ohraniti zasebnost svojega iskanja z globalnimi iskalniki po svetovnem spletu. To skuša obdelati zapis How To Keep Your Search History Private, saj gre za ključni interes številnih internetnih uporabnikov: od raziskovalcev, podjetnikov, politikov in novinarjev, če naštejem samo najbolj izpostavljene poklicne skupine, kjer ima puščanje informacij lahko katastrofalne posledice za njihovo delo in celo eksistenco. Pri tem pa je seveda popolnoma jasno, da je potrebno zagotoviti popolno zaupnost in zasebnost sprehajanja po spletu kateremukoli uporabniku.

Nemški knjižnični portal

O nemškem digitalnem knjižničnem portalu VASCODA sem pisal že maja; seveda je namenjen predvsem znanstveni informatiki. Najdemo pa v nemškem knjižničnem prostoru tudi zelo uporabno virtualno splošno knjižnico VAB, ki nastaja kot ljubiteljsko delo knjižničarke Strauchove, kot nas o tem obvešča Recherchen Blog.

Dobrodošlica blogu

Z navdušenjem pozdravljam prihod novega strokovnega bloga na sceno slovenske blogosfere (upam, da s trditvijo, da je nov ne zavajam). Blog z imenom ZNANOST @ CLOVESTVO.EDU domuje  v Delovi blogarski druščini. Avtorju s psevdonimom kvark želim veliko zadovoljstva v njegovem poslanstvu.

WorldCat

OCLC je kratica za Online Computer Library Center s sedežem v Dublinu v ameriški državi Ohio.  OCLC v sodelovanju z 55.000 knjižnicami v 110 državah predstavlja največji knjižnični konzorcij v svetu. Skupaj s člani konzorcija oblikujejo vzajemni katalog WorldCat, ki je zdaj dobil novo podobo v beta verziji. Tudi NUKov Mrežnik vas napoti na ta spletni katalog.

PLoS One

Znana založniška hiša Odprtega dostopa Public Library of Science (PLoS) je napovedala bralstvu svojo novo aktivnost PLoS ONE, novo obliko revije, ki uveljavlja odprto ocenjevanje. Poglejmo, kako ga najavljajo.

PLoS ONE (eISSN-1932-6203) je mednarodna, z vrstniki ocenjevana (»peer-reviewed«) revija odprtega dostopa, ki jo na spletu objavlja Public Library of Science (PLoS). PLoS ONE vabi k objavi poročil o primarnih raziskavah v vseh znanstvenih disciplinah. Izhajati bo pričela kasneje v tem letu. O ocenjevanju: Vsak prispevek bo pregledal član založniškega sveta preden bo objavljen. Ta presoja pred objavo bo usmerjena predvsem v tehnične značilnosti in manj v vsebinske in bo podprta tudi z razpravo z drugimi člani založniškega sveta in/ali tudi s zaprosilom za formalno oceno s strani neodvisnih ocenjevalcev. Če bo objavljen, bodo članek spremljale pripombe založniškega sveta in bo nato na voljo za splošno razpravo t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki (»open peer review«) v javnosti s pomočjo spletnih komentarjev, razprav in ocenjevanj. O Odprtem dostopu: Vsa dela objavljena v PLoS revijah so v odprtem dostopu z licenco Creative Commons pri čemer avtor obdrži avtorske pravice.

Google Print gre naprej

Googlov megaprojekt digitalizacije knjižnih fondov velikih ameriških univerzitetnih knjižnic ostaja sporen, zlasti zaradi ne povsem razjasnjenih pravnih dilem, ki zadevajo avtorske pravice. Google je Print Library Project zastavil leta 2004 s knjižnico univerze Harvard, javno knjižnico New York, knjižnicami univerze Stanford, univerze Michigan in britanske knjižnice na univerzi Oxford. V delu sodeluje tudi ameriška Kongresna knjižnica. Da pa nedorečenosti niso ustavile načrtov kaže sveža vest, da se je zdaj projektu pridružil tudi Knjižnični sistem univerze California z njegovimi 100 knjižnicami. Več o tem poroča tudi Peter Suber >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj.

O rešerširanju

Kogar zanimata znanstveno rešerširanje in scientometrija, zlasti možnosti, ki jih danes ponujajo konkurenčne podatkovne zbirke (Scopus, WoS, Google Scholar) in ocena njihove zanesljivosti, naj pogleda na blog One Entry to Research, kjer poročajo o primerjalni študiji, ki so jo pred nedavnim zaključili Švedi. O projektu poroča tudi Recherchen blog. Škoda le,  da je projekt že zaključen, saj bi bila zelo zanimiva še primerjava z Windows Live Academic, ki se pravkar rojeva v beta verziji. O tem velja pogledati tudi na SearchEngineWatch.

Sprostite naše podatke

To ni več posebna novica, je pa še vedno aktualna, zlasti ker se nadaljuje v kampanjo v podporo skupnega evropskega pristopa k odprtemu dostopu do informacij. Ena od redakcij časnika Guardian, Guardian Technology, je v marcu letos sprožila pobudo pod geslom Free Our Data. Doseči želijo, da bi bile vse informacije, ki nastajajo s podporo javnih sredstev, na voljo v odprtem dostopu. Primer so npr. različni geografski, meteorološki, ekološki in podobni podatki, ki jih ustvarjajo javne in državne ustanove, podatke pa javnostim prodajajo. Na spletni strani Free Our Data je pod naslovom »Free Our Data: Make taxpayers' data available to them« mogoče prebrati več o tem. In Guardian vzdržuje tudi tematski blog.