LinkOut - koristna pomoč

Ko brskate s PubMed iskalnikom po MEDLINE literaturi boste lahko zelo koristno segli po pomoči, ki vam jo ponuja LinkOut servis. Omogoča vam dostop do najrazličnejših podatkov iz nabora NCBI podatkovnih baz, za nekatere prispevke pa celo njihove celotne tekste. 

Proverbiarium 469

Si bene vis dici, caveas male dicere.Če želiš, da se o tebi dobro govori, se ogibaj nemarnega govora.

Qualis clamor adit silvas, talis et inde redit.
Tak hrup kot odhaja v gozd, takšen se tudi vrača.

Sibi quisque dat mores.
Vsakdo si sam oblikuje značaj. 

Arhiv CADMUS EUI

Evropski univerzitetni inštitut ( EUI - European University Institute ) izdaja letno odprtodostopni adresar v .pdf formatu z objavami vseh publikacij v repozitoriju EUI CADMUS. Seveda pa lahko objave, tudi za pretekla leta, iščete v spletnem indeksu.  

O založniških stroških objave

Na blogu Open Science nam B. Socha predstavlja stroške za objavo (t.i. APC - Article Processing Charge) različnih založniških hiš, ki so pomembne za vse, ki želijo pri velikih založnikih objaviti prispevek v odprtem dostopu. Naj vas velik razpon v cenah ne preseneti, ta ni velik samo med založniki, ampak je različen tudi med revijami istega založnika.

Univerzitetna knjižnica za 21. stoletje

Dober namig, kako naj bi v prihodnje preoblikovali tudi naše univerzitetne knjižnice, predvsem pa naj bo to vodilo za načrt Slovenske NUK II (če še kje tli upanje za njeno realizacijo).  

V znanstvenem založništvu ni pomembnega premika

Zanimiv članek na platformi F1000Research se začenja tako:
"V decembru 2016 je več kot 100 UK univerz vplačalo več kot 200 milijonov £ (Gowers, 2016) založniškemu velikanu Elsevier, tako da raziskovalci tistih ustanov, ki si to lahko privoščijo, lahko berejo svoje raziskave. Vendar pa stane zgolj $ 1,30 - 318 da bi objavili in ohranili PDF na internetu (Bogich et al., 2016), kar je v bistvu vse, kar je potrebno za sodobno objavo. Kako da se je akademsko založništvo tako odmaknilo od dejanskih stroškov za objavo?"

In res se ob vseh Pohodih za Znanost in Dnevih knjige v znanstvenem založništvu skoraj nič ne premakne. No, skoraj nič; res, da so se pojavile nadebudne aktivnosti v okviru nekaterih znanstvenih fundacij (Welcome..., BillGates...) vendar pa pogrešam odločnejši poseg države, ki bi predvsem morala budno skrbeti za uporabo davkoplačevalčevega denarja, zlasti ko gre za področje znanosti, ki je po pravilu povsod podfinancirano. In iz gornjega članka še izpovedna skica 

Proverbiarium 468

Diem vesper commendat.
Večer hvali dan.
(Naš pregovor: Ne hvali dneva pred večerom).

Dies diem docet.
En dan poučuje drugega.

Dies levat luctum.
Dan blaži žalost.

Uporabite Unpaywall

Za učinkovitejše spletno iskanje odprtodostopnih vsebin je zdaj na voljo še dodatek k brskalnikom Chrome in Firefox z imenom Unpaywall. Več o tem si lahko preberete na LSE blogu. Orodje si vgradite kot dodatek v iskalnik,  ki vas nato pri brskanju po spletu opozori z zeleno ključavnico, da ste naleteli na vsebino v legalnem prostem dostopu.  

Open Science Monitor

Zelo uporaben nabor karakteristik in indikatorjev o odprti znanosti najdete na spletnem naslovu (v uredništvu EK) Open Science Monitor. 

Nizozemski pristop

O t.i. "Nizozemskem pristopu" k odprtemu dostopu si lahko preberete več v posebni e-reviji.

Proverbiarium 467

Verba dare ventis.
Govoriti v veter.

Verba res sequitur.
Za besedo sledi dejanje.

Veritas attributa vino est.
Resnica se pripisuje vinu.

Smo dovolj pozorni na plenilstvo v znanstvenem založništvu?

Članek nedavno objavljen v reviji Journal of Scholarly Publishing o katerem avtor D. Payne nato  razpravlja tudi svojem v prispevku o odgovornosti univerz v plenilskem založništvu brez dvoma opravičuje vprašanje koliko o tej problematiki razmišljamo tudi pri nas. Zlasti ko v razmislek pritegnemo še sporno prakso sleparskih "zasenčnih" (shadowy) znanstvenih konferenc, kot lahko to preberemo v T. Spearsovem članku o njihovem razkritju v kanadski Ottawi. Žal je vsa ta goljufiva praksa v tesni povezavi z željo po vse bolj odprti znanstveni sceni, ki jo najbolj značilno karakterizira prav odprtodostopna revijalika. O tem zelo tehtno razpravljata tudi C. Shen in B.-C. Björk v svoji razpravi o plenilskem odprtem dostopu. Brez zavedanja te problematike k sreči pri nas nismo, v lanskem letu se je te tematike lotila na Strokovnem posvetu "Priložnosti in pasti elektronskih revij" na UKM prof. dr. Janja Hojnik. (Le še to bomo morali jezikovno doreči: ali bomo "predatorske revije" v slovenščini poimenovali "plenilske", "plagiatorske", "grabežljive" ali "roparske revije".   

Vstopa EK v publicistiko?

Potem ko sta se dva pomembna naročnika znanstvene produkcije Wellcome Trust (Open Access) in Bill and Melinda Gates Foundation (Gates Open Research) odločila za objavljanje lastnih znanstvenih dosežkov razmišlja o tem tudi Evropska komisija (EK). Z letnim znanstvenim vložkom 10 milijard € predstavlja EK seveda mogočnega igralca, ki bi s potezo lastne izdajateljske platforme temeljito ogrozil ključne komercialne založnike, kot sta npr. Elsevier in Springer. Tako, da lahko z zanimanjem pričakujemo njun odziv.   

Gumb "Odprti dostop"

Izboljšali so uporabnost gumba za spremljanje odprtodostopnih publikacij (Open Access Button).

Samoarhiviranje znanstvenih publikacij

E-časopis Kvarkadabra je objavil koristen napotek za samoarhiviranje znanstvenih publikacij.

Projekt Odprto znanje

Izgovorim se lahko samo na svojo laičnost, ko moram priznati, da sem šele nedavno izvedel za posebno odprtodostopno iniciatovo, ki je namenjena humanističnim in družboslovnim vedam pa čeprav se je njeno delovanje pričelo že leta 2013. Govorim o projektu Odprto znanje - Knowledge Unlatched (KU). Razberem lahko, da uredniki sodelujejo s projekti OAPEN in HathiTrust, da pa je  mogoče knjige, do katerih je zagotovljen prost dostop najti tudi s pomočjo EBSCO Discovery Service, Summon in Ex Libris ter v Directory of Open Access Books (DOAB). In še veliko več zanimivega razkriva brskanje po spletu KU.  Če kdo, ki podrobneje pozna ta projekt, bom hvaležen, da ga z dodanim komentarjem meni in drugim bralcem osvetli. 

Evropska komisija za Odprto znanost

Evropska komisija je pripravila nov spletni portal za spremljanje odprte znanosti Open Science Monitor. Uvodni stavki predstavljajo projekt: "Odprta znanost predstavlja korak v znanost, ki je sodelovalna, transparantna in dostopna; nastaja v raziskovanju in številne so poti, ki predstavljajo ta del znanstvene evolucije. Open science monitor sledi trendom v področjih s trdnimi in zanesljivimi podatki."

Proverbiarium 466

Diliges proximum tuum.
Ljubi svojega bližnjega.

Diligitur nemo, nisi cui fortuna secunda est.
Ljubijo le tistega, ki mu je sreča mila.

Discordia maximae res dilabuntur.
Nesloga pokonča tudi največje stvari. 

Kaj je LibreTexts?

Poznate LibreTexts? Če ne, si preberite ta zapis; priznali boste, da gre za zanimivo rešitev. Seveda je mogoče zanjo najti tudi ugovore, a kot avtor zapisa opozarja je vmes podobna zadrega, kot jo srečujemo pri uporabi Wikipedije v učnem proecesu. Brez izkušnje bo težko izreči dokončno sodbo.   

JSTOR obvešča o e-knjigah

JSTOR je pripravil rastoč spisek e-knjig v odprtem dostopu uglednih založnikov.

Odprtodostopni arhiv Svetovne banke

V okviru World Bank Group deluje tudi digitalni arhiv Open Knowledge Repository, kjer lahko najdete v odprtem dostopu (!) okoli 23.000 knjig in poročil Svetovne banke.

Pregled raziskav o PISA testiranju

Pregledni članek o tem kako so raziskovalne študije o rezultatih Programa mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA uporabljane v načrtovanju nacionalnih izobraževalnih programov med leti 2000 in 2015 v avtorstvu T. N. Hopfenbeckove in sod. najdete v odprtem dostopu v reviji Scandinavian Journal of Educational Reserach. Kogar zanima letna analiza PISA 2015 za Slovenijo, ki jo je pripravil Pedagoški inštitut RS, lahko tudi to najdete v polnem tekstu na spletu.

Proverbiarium 465

Mors ultima linea rerum est.
Smrt je zadnja meja stvari.

Mortales laetos vinum facit atque facetos.
Vino naredi ljudi vesele in krasne.

Mortuo leoni et lepores insultant.
Mrtvemu levu se posmehujejo še zajci.

Obvarujmo splet!

Sir Tim Berners-Lee, avtor svetovnega spleta, se v nedavnem zapisu v Guardianu s skrbjo razpiše  o treh poglavitnih pomanjkljivostih, ki ogrožajo splet in nakaže tudi rešitve zanje. Zapisa se je lotil ob 28. obletnici svojega predloga, čutiti pa je, da ga bolj kot obletnica, v pisanje silijo trendi zadnjega leta, ki ogrožajo njegov neprecenljiv opus.

Družbena omrežja pri študiju

Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:

1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  

2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  

3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.

4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   

5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.

Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:

1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  

2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.

3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.

4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu

5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje.  

Internet Archive

Saj vem, da večina pozna Internet Archive. Pa vendar si preberite tale zanmiv članek  M. K. Magistadove, ki vam med drugim opiše tudi zgodovino nastajanja tega enkratnega spletnega zaklada. In kot pravi Brewster Kahle, ki je vzpostavil ta arhiv:“Skušamo zgraditi Aleksandrijsko knjižnico, verzija 2."

Proverbiarium 464

Cauda de vulpe testatur.
Lisico se pozna po repu.

Causa finita est.
Zadeva je končana.

Cave ne cadas.
Pazi, da ne padeš.

AAAS in Gatesov sklad za OD

Založniška hiša AAAS (American Association for the Advancement of Science) in Gatesov sklad (Bill & Melinda Gates Foundation) sta sklenila dogovor, po katerem bodo dela avtorjev, ki jih financira sklad odprtodostopna v revijah založnika AAAS , npr. Science, Science Advances ipd.  

Proverbiarium 463

Pro bono pacis.
V dobro miru.

Pro domo sua.
V svojo korist.

Pro praesenti.
Za sedaj. (Za ta čas.)

Pro praeterito.
Za minulo. (Za preteklo.)

Bodimo razpravno zmernejši

Tale Edionwejin prispevek o spletnem diskusijskem komuniciranju mi je res všeč; ne, kar strinjam se z njim. Res bi bilo potrebno najti načine, kako razprave v spletnih medijih, tako v družbenih omrežjih kot v spletnih časnikih, narediti tolerantnejše. Pa brez potuhnjene želje po cenzuriranju. Seveda politično temeljene razprave razpihajo žerjavico in ker so seveda ponavljajoče predvolilne "vaje v slogu" sestavina demokratičnega okolja, je različnost v stališčih in nato v izjavah razumljiva. A nova spoznanja o vplivanju na javno mnenje so žal povečala ostrino in priklicala načine zlorabe spletne komunikacije. Tu zadeva zlahka zaide v področje manipuliranja. Edionwejina napotitev, da se posvetimo priporočilom, ki jih ponujajo pri Living Room Conversations vsekakor ni od muh.       

Arhiv projekta "OA good practice"

V sredini leta 2016 je bil zaključen projekt Open access good practice. Zdaj na JISCovi spletni strani najdete arhiv projetnega materiala, namen objave pa je seznanitev visokošolske srenje z uporabo odprtega dostopa.

Quo vadis, Domine?

Namesto, da mediji z navajanjem podatkov o naraščanju interesa za prebiranje Mein Kampfa puščajo  v javnosti zaskrbljujoče sporočilo, bi bilo bolje, ko bi se zamislili nad opozorili, ki sta nam jih v svojih delih zapustila Orwell in Huxley in nam jih v spomin kliče sveža komunikacijska praksa spletnega družabnega mreženja. K sreči, če prisluhnemo svežim novicam, Orwellova dela v svetu ponovno dosegajo rekordno prodajo.  Ko prebiram članek o novi niši psihološke znanosti, o psihometriki, me namesto občudovanja predstavljenih dosežkov obhaja preganjavica. Bodo Big Data zadeva, ki nas bo torej poslej določala in nas bodo kreatorji javnega mnenja usmerjali in obvladovali s psihometriko? Poznavalci pomirjajo, da so ta vedenja in tudi praksa na voljo že kar nekaj časa pa niso omogočila bistvene prevlade enega pola nad drugim. Vendarle, kot v fizičnih dosežkih, včasih zelo droben zasuk v vadbenem protokolu lahko prinese temeljite rezultatske premike. In če se ti posledično prelevijo v težko popravljive družbene in ekonomske posledice, je sklenjen krog skrbi najbrž upravičen. Predstavljam si lahko in predvsem bi raje videl, ko bi izjemne intelektualne dosežke, kot je omenjena psihometrika, uporabili npr. v izobraževalne namene, namesto da si jih prilaščajo politiki za svoje manipulativne namene. To pač ni prijeten občutek. In to potem ko smo se še pred nedavnim lahko navduševali nad člankom, ki govori o osupljivem napredku na področju strojnega prevajanja.

Proverbiarium 462

Memoria minuitur, nisi eam exerceas.
Spomin peša, če ga ne vadiš.

Mendaces faciunt, ut ne sibi vera dicientibus credatur.
Lažnivcem se dogodi, da se jim tudi, ko govorijo resnico, ne verjame.

Mendax est furax.
Kdor laže, krade.

Portal Sci-GaIA

Evropska skupnost v okviru svojega programa Horizon 2020 organizira nov portal za izgradnjo znanstvene e-infrastrukture za Afriko. Portal s kratico Sci-GaIA je rezultat dosedanjega dela številnih konzorcijskih sodelavcev, ki so pričeli z delom leta 2015 in bi ga naj v letošnjem maju zaključili. 

Švicarji uveljavljajo odprti dostop

Rektorska konferenca švicarskih visokošolskih ustanov je na zadnji dan letošnjega januarja sprejela Strategijo odprtega dostopa. Strategija predvideva, da morajo biti vse publikacije, ki jih financirajo z javnimi sredstvi, v prostem dostopu z letom 2024.

Publiciranje v odprtem dostopu

Morda ste se že kdaj vprašali, kakšna je razlika med pogostejšimi oblikami odprtodostopnih arhivov, kot so npr. ResearchGate, Academia.edu in odprtodostopni arhivi tipa repozitorijev. Ni dvoma, vsaka od teh oblik je za raziskovalno srenjo koristna, vendarle pa vam natančnejše branje Fortney/Gonderjevega prispevka razkrije posebnosti, zaradi katerih se boste lažje odločili, katero od odprtodostopnih oblik publiciranja boste izbrali za svoje delo. 

Proverbiarium 461

Quia ventum seminabunt, et turbinem metent.
Ker bodo posejali veter in poželi vihar.

Quid faciemus nos?
Kaj naj storimo?

Quid hic statis otiosi?
Zakaj tu stojite brez dela?

Suberjeva knjiga v odprtem dostopu

Na spletni strani "Open Access (the book)" dr. Peter Suber predstavlja svojo knjigo in oblike dostopa do nje, kar vključuje poleg kupljivih klasični knjižnih verzij tudi različne formate spletnega branja, ki so odprtodostopni. Ob tem avtor sem vključuje tudi vse spremembe, dodatke, recenzije in obvešča o prevodih. Kdor se želi kompetentno seznaniti s konceptom odprtega dostopa je to gotovo najbolj zanesljivo po poti branja dela guruja odprtega dostopa.   

Proverbiarium 460

Bene docet, qui bene distinguit.
Dobro poučuje, kdor dobro razlikuje.

Beneficia non obtruduntur.
Dobra dela se ne vsiljujejo.

Bonis quod bene fit, haud perit.
Kar je storjeno dobrim, ni zgubljeno.

Odprta dostopnost za Obamo

Kot sporočajo pri reviji Science je Obama prvi aktualni ameriški predsednik, ki je objavil članek v njihovi recenzirani reviji. Članek, ki je posvečen tematiki klimatskih sprememb je dostopen tudi v odprtem dostopu, kar je seveda za to revijo posebnost. In posebnost tudi zato, ker je mogoče članek brati tudi kot jasno politično poslanico nasledniku v predsedniški vlogi.

Gatesova podpora odprtemu dostopu

Z letom 2017 je pričelo veljati posebno določilo Gatesove fundacije, da je mogoče raziskave in z njimi povezane raziskovalne podatke, ki jih financira ta sklad, objavljati le v revijah, ki brez omejitev sprejemejajo načela popolnega odprtega dostopa, vključno s takojšnjo dostopnostjo in neomejeno možnostjo uporabe. Tako zaenkrat npr. takih prispevkov ni mogoče objavljati  v revijah kot so Nature, Science, New England Journal of Medicine (NEJM) in Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Zdaj seveda strokovna javnost čaka, kdo bo prej odnehal, večina jih pričakuje, da to ne bo Gates. 

Proverbiarium 459

Quae mutatio rerum!
Kakšne spremembe!

Quaerit aquas in aquis.
Išče vodo v vodi.

Qualis homo ipse est, talis est eius oratio.
Kakršen je sam človek, takšna je njegova govorica.

Zakaj so dejstva plačljiva

Všeč  mi je tole vprašanje: "Če so "dejstva" za plačljivimi zidovi in so "mnenja" prostodostopna, čemu smo potem začudeni nad razširjanjem lažnih podatkov in goljufivih novic?", ki si ga je postavil Joshua Finnel. 

Znanstveno objavljanje v družbenih omrežjih

Zanimivo predstavitev možnosti sporočanja in promocije znanstvenih vsebin v različnih družbenih omrežjih nam ponuja Atanasov v tem zapisu. Brez dvoma v želji vzpodbujanja teh poti, kljub omenjanju njihovih slabosti. 

Srečno 2017

Bralcem želim v novem letu veliko dobrega.

Proverbiarium 458

Ex ore parvulorum veritas.
Iz otroških usta (prihaja) resnica.

Ex ore tuo te iudico.
Sodim te po izrečenem.

Ex oriente lux.
Svetloba prihaja iz vzhoda.