Smo dovolj pozorni na plenilstvo v znanstvenem založništvu?

Članek nedavno objavljen v reviji Journal of Scholarly Publishing o katerem avtor D. Payne nato  razpravlja tudi svojem v prispevku o odgovornosti univerz v plenilskem založništvu brez dvoma opravičuje vprašanje koliko o tej problematiki razmišljamo tudi pri nas. Zlasti ko v razmislek pritegnemo še sporno prakso sleparskih "zasenčnih" (shadowy) znanstvenih konferenc, kot lahko to preberemo v T. Spearsovem članku o njihovem razkritju v kanadski Ottawi. Žal je vsa ta goljufiva praksa v tesni povezavi z željo po vse bolj odprti znanstveni sceni, ki jo najbolj značilno karakterizira prav odprtodostopna revijalika. O tem zelo tehtno razpravljata tudi C. Shen in B.-C. Björk v svoji razpravi o plenilskem odprtem dostopu. Brez zavedanja te problematike k sreči pri nas nismo, v lanskem letu se je te tematike lotila na Strokovnem posvetu "Priložnosti in pasti elektronskih revij" na UKM prof. dr. Janja Hojnik. (Le še to bomo morali jezikovno doreči: ali bomo "predatorske revije" v slovenščini poimenovali "plenilske", "plagiatorske", "grabežljive" ali "roparske revije".