Kako grozi "dezintermediacija"

Dezintermediacija je jezikovno sicer neprijazen izraz, predstavlja pa proces izločanja enega od nepotrebnih členov npr. v verigi trgovanja produkta ali storitve. Ta možnost se v posredovanju novega znanja v zadnjem koraku raziskovalnega procesa, ko raziskovalci svojim vrstnikom (in ostalim bralcem) ponudijo v branje in presojo rezultate, udejani s korakom odprtodostopnega spletnega žurnalizma. Z opozorilom klasičnim založnikom, da naj razmislijo o prilagoditvi svoje ponudbe, prof. Patrick Dunleavy v svojem prispevku na LSE blogu predstavi vse številne nove možnosti, ki jih informacijska tehnologija ponuja tako raziskovalnem kot učnem procesu.      

OD na Wikipediji

Vsi, ki bi radi pomagali pri promociji odprtega dostopa (OD) lahko to storite tudi preko prispevkov v Wikipediji. Da napišete prispevek na temo OD, da dopolnite kakšen že obstoječ prispevek, da prevedete kakšen odmeven članek, ki že kroži po "wikilandiji", so možnosti h katerim vabi projekt The Wikipedia Library/OA Week, ki je nastal ob letošnjem tednu OD. 

Proverbiarium 406

In necessariis unitas, in dubiis libertas in in omnibus caritas.
V potrebnem enotnost, v dvomu svoboda in v vsem spoštljivost.

In occipitio quoque habet oculos. 
Tudi v zatilju ima oči.

In omnibus veritas.
V vsem naj bo resnica.

Intervju z M.Eisenom o OD

V gibanju odprtega dostopa ima ugledno mesto biolog, profesor genetike in genomike na Berkleyju, Michael Eisen, ki je bil med  ustanovitelji odprtodostopne založbe Public Library of Science (PLOS). Katie Burk iz AS je pripravila z njim intervju o odprtem dostopu, tudi s pogledom na njegovo prihodnost.  

Za enigmatike in latiniste

Bralci, ki ste križankarji ali širše ugankarji in če vam je blizu tudi latinščina (pa čeprav samo obrobno) potem vam bo morda zanimiva spletna revija Hebdomada Aenigmatum, na katero se lahko naročite na spletni strani My Latin Lover. Vest sem našel na blogu AWOL - The Ancient World Online, namenjen pa je odprtodostopnemu materialu, ki zadeva antični svet. 

Proverbiarium 405

Tu lactuosus.
Ti si (še) mlečnozob.

Turpe est aliud loqui, aliud sentire.
Grdo je eno govoriti, drugo misliti.

Tu si hic sis, aliter sentias.
Če bi bil tukaj (na mojem mestu), bi drugače mislil.

Teden odprtega dostopa

Zopet smo pred letošnjim tednom odprtega dostopa. In Peter Suber (P.S.) nam predlaga, da izkoristimo ta teden in se pogovarjamo o odprtem dostopu (OD), vsak v svojem okolju. Da o njem pripovedujemo vsem, ki ga morda ne poznajo dovolj. Zlasti pa, da navdušimo kolege k njegovi uporabi. In če čutimo potrebo, da se sami dodatno poučimo o čem naj teče pogovor, nam P.S. predlaga v branje nekaj svojih tekstov na temo. Če niste povsem domači v OD boste morda vprašali kdo je P.S.; odgovor najdete >tukaj. Za bližnjico pa naj povem, da je P.S. veliki guru OD.     

Proverbiarium 404

Ira furor brevis est.
Jeza je kratko brezumje.

Ire tendo de fumo ad flammam.
Grem iz dima v ogenj.

Irretit muscas, transmittit aranea vespas.
Pajek v mrežo lovi muhe, ne meni pa se za ose.

Odmevnost OD v družbenih omrežjih

THE povzema finsko študijo po kateri naj bi bili članki v odprtem dostopu (OD) pogosteje citirani v družbenih omrežjih, konkretno na Twitterju in Facebooku, kot članki izza plačljivega zidu (angl. pay wall).

Dela nobelovcev v odprtem dostopu

Elsevier je letošnjo podelitev Nobelovih nagrad izkoristil za prijazno gesto. Ponudil je izbor njihovih objav v prosti dostop do leta 2020.  

Izprijenost plagiatorstva se poglablja

Opazovalci zapisane znanstvene produkcije opozarjajo na zanimivo obliko plagiatorstva, ki se pojavlja v zadnjem času in ga je na nek poseben način celo mogoče vezati na razmah odprtega dostopa. Govorijo o "obračanju člankov" (angl. article spinning), ko posebno programje preoblikuje originalne članke na način, ko goljufivi tekst v veliki meri uspe preslepiti tudi programe za odkrivanje plagiata.

Proverbiarium 403

Facta infecta fieri nequeunt.
Storjeno ne more postati nestorjeno.

Facta mea, non dicta, vos sequi volo.
Rad bi, da sledite mojim delom, ne besedam.

Fallacia alia aliam trudit.
Eni laži se pridruži druga.

O zajedalskem (predatorskem) založništvu

Članek v BMC Medicine nam predstavlja skoraj nepredstavljiv razmah zajedalskega (predatorskega) založništva, ki se pojavlja kot spremljajoči fenomen odprtega dostopa (OD). Študija izpostavi pomen preverjanja kvalitete, kot ga npr. promovira in prakticira direktorij revij OD (Directory of Open Access Journals - DOAJ) oz. ga uveljavlja Združenje založnikov OD (Open Access Scholarly Publishers Association - OASPA).
 

Strokovno srečanje o odprtem dostopu

Zaključku se približuje strokovno srečanje konzorcijev CTK ob priliki Tedna odprtega dostopa z naslovom "Odprti dostop in licenciranje v visokošolskih in specialnih knjižnicah. Načela in vidiki dobrih praks." z odlično zasedbo domačih in tujih predavateljev in ob polni dvorani na MIZŠ. Srečanje je bilo mogoče v živo spremljati na spletu, pokrito je bilo tudi na Twitterju.  

O odprti znanosti

Paralelno z razmahom in uveljavljanjem odprtega dostopa do znanstvenih publikacij se krepi tudi zavedanje pomena odprte znanosti, kot njegovega širšega okvira. Odprto znanost bi lahko poenostavljeno opredelili kot nediskriminatorno možnost dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, ki jih raziskovalci ponudijo v presojo širši kolegialni srenji. Praksa ima seveda starejše korenine v dvosmerni pisni kolegialni komunikaciji raziskovalcev, v izmenjavi izkušenj ob kolegialnih institucionalnih obiskih, v formalnih in manj formalnih razpravah na konferencah in na nek način tudi v kolegialni presoji objavi namenjenih raziskovalnih prispevkov v procesu njihove žurnalistične redakcije. Seveda pa je odprta znanost danes doživela nepojmljiv razcvet z uveljavitvijo sodobnih poti informacijske komunikacijske tehnologije. In če bi bil nekoliko lahkotnejši v razmišljanju in bi odprti dostop opisal kot udobnejšo pot do objavljenih, konzumiranih raziskovalnih rezultatov potem bi odprto znanost lahko označil kot novo, dodano vrednost, ki omogoča dodatno ovrednotenje eksperimentalno pridobljenih podatkov v razširjeni raziskovalni skupnosti z izjemnim inovativnim potencialom.  Dobrodošel je zato dokument, ki je nastal v okrilju OECD,  »Making Open Sciencea Reality« (in je seveda odprtodostopen) in ki v izčrpnem tekstu obdela različne pojavnosti tega, kar v uvodu avtorji opredelijo kot »sistem odprte znanosti«. (Hvala dr. Kotarjevi za posredovani link). 

Forum o vrstniški presoji (peer review)

Na portalu Open Scholar vabijo v odprtemu forumu k razpravi o vrstniški presoji (peer review) znanstvenih publikacij. V vključenem blogu predstavljajo tudi druge projekte s področja znanstvene produkcije. 

Proverbiarium 402

Nemo enim patriam quia magna est amat, sed quia sua.
Seveda nihče ne ljubi domovine, ker je velika, ampak ker je njegova.  

Nemo est tam senex, qui se annum non putet posse vivere.
Nihče ni toliko star, da ne bi mogel živeti še leto.

Nemo liber est, qui corpori servit.
Nihče ni svoboden, kdor služi telesu.

 

O OD na Redditu

V okviru Reddit foruma je stekla zanimiva razprava o odprtem dostopu (OD), ki sta jo sprožila ustanovitelja nove podatkovne baze OD PeerJ. Vredno branja, saj razgrinja številne dileme, ki jih prinašajo nove repozitorne rešitve objavljanja v OD.   

O mobilnih raziskovalnih metodah

Obseg podatkovnih tokov, ki jih omogočajo današnja orodja zajemanja podatkov, s posebnim poudarkom na mobilnih pripravah kot so telefoni in tablice, prinaša seveda posebne izzive tudi v zajemanju raziskovalnih podatkov. O posebnostih tega vidika rabe govori knjiga »Mobile Research Methods« založnikov Daniele Toninelli, Roberta Pinterja in Pabla de Pedraza, ki je na voljo tudi v odprtem dostopu pri Ubiquity Press.  

Koristno za odprti dostop

Koristne napotke za vse raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki želijo uveljaviti odprti dostop, najdemo v blogu LSE (The London School of Economics and Political Science).  

Royal Society Open Science

Poznate vrhunsko znanstveno odprtodostopno revijo, ki jo izdaja britanska akademija znanosti (RS) - Royal Society Open Science? 

Proverbiarium 401

Videre nostra mala non possumus: alii simul delinquunt, censores sumus. 
Svojih napak ne moremo videti; če drugi pogrešijo, smo sodniki.

Vides festucam in oculo fratris tui, et trabem in oculo tuo non vides.
Vidiš bilko v bratovem očesu a ne vidiš bruna v svojem očesu.

Vigilandum est semper, multae insidiae sunt bonis.
TReba je biti vedno buden, dobrim se postavljajo mnoge zasede.  

Odprto drevo življenja

Preko vikenda se je na spletu pojavil  prvi osnutek digitalnega  “drevesa  življenja” v katerem raziskovalci predstavljajo, kaj vemo o pribl. 2,3 milj. poimenovanih organizemskih vrstah in kako so te med seboj povezane. Projekt je poskus uveljavitve koncepta odprte znanosti, saj so k sodelovanju povabljeni vsi, ki razpolagajo s podatki o novoodkritih organizmih. Razen tega pa seveda s svojo prosto spletno dostopnostjo promovira odprti dostop do, za številne vede, pomembnih podatkov. Podrobnosti o nastajanju in izvedbi projekta najdemo tudi na lastnem blogu.

Proverbiarium 400

Beatus ille homo qui sedet in sua domo.
Srečen je tisti človek, ki sedi v svoji hiši.

Bellum omnium in omnes.
Vojna vseh proti vsem.

Bis dat, qui cito dat.
Dvakrat da, kdor hitro da.

Teden odprtega dostopa 2015

Teden odprtega dostopa (OD) med 19. in 25. oktobrom bo letos že osmi v vrsti. To bo priložnost za številne aktivnosti, med katerimi so nekatere že v pripravi. Tako bosta SPARC in Wikimedia Foundation pripravila posebno promocijsko akcijo OA Week Edit-a-thon, kjer bodo urejali res številne prispevke, ki jih o OD objavlja Wikipedija. Ta enciklopedija je med uporabniki, po izkušnjah urednikov, eden najpopularnejših virov za seznanjanje z OD. Prav bi bilo, ko bi tudi uredniki slovenske Wikipedije uporabili priložnost za ev. redakcijo prispevkov o OD.  

JISC svetuje o OD

Pri JISCu so objavili navodila, seveda prosto dostopna, z nasveti, kaj lahko storijo izobraževalne/raziskovalne ustanove za promocijo odprtega dostopa (OD). 

Univerza Harvard poziva k odprtemu dostopu

Celo prestižna in premožna Univerza Harvard ugotavlja, da si ne more več privoščiti dragih revijalnih naročnin in poziva svoje sodelavce, da naj objavljajo v odprtem dostopu.

Slovenija dobila Strategijo odprtega dostopa

Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Direktorata za znanost najdete dokument "Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015 - 2020", ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.

Odprti dostop na stranpoteh

Odprti dostop prinaša nenavadne rešitve, da ne rečem zlorabe osnovnega koncepta nediskriminiranega razširjanja znanstvenih informacij. Tak primer je npr. v Amazonovi ponudbi, ko objavljajo monografije, ki pa vsebujejo odprtodostopne članke. O tem več na blogu Scholarly Open Access. Ali pa druga pot, kot jo ubirajo pri infibeam s ponudbo"books-llc", ko v knjižno obliko polnijo prispevke, ki so bili objavljeni na Wikipediji. Nekaj podobnega najdemo pri nemški založbi VDM, ki v izdajah Alphascript, Betascript, Fastbook Publishing in Doyen Verlag prav tako tržijo članke iz Wikipedije  in to kljub temu da se ob to javnost obreguje. Profitni nagon je kot kaže človeško inherenten.

Proverbiarium 399

Vitae, non scholae discimus.
Za življenje se učimo ne za šolo.

Vita est nobis aliena magistra.
Tudi življenje nam je učitelj.

Vita morti propior est cotidie.
Življenje je vsak dan bliže smrti.

O odprti znanosti

Tole knjigo o odprti in sodelovalni znanosti "Open Science, open issues", avtorjev S. Albagli, M. L. Maciel in A. H. Abdo si pa le naložite. Da,  je v odprtem dostopi, >tukaj!