Paralelno z razmahom in uveljavljanjem odprtega dostopa do
znanstvenih publikacij se krepi tudi zavedanje pomena odprte znanosti, kot njegovega
širšega okvira. Odprto znanost bi lahko poenostavljeno opredelili kot nediskriminatorno
možnost dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, ki jih raziskovalci
ponudijo v presojo širši kolegialni srenji. Praksa ima seveda starejše korenine
v dvosmerni pisni kolegialni komunikaciji raziskovalcev, v izmenjavi izkušenj ob
kolegialnih institucionalnih obiskih, v formalnih in manj formalnih razpravah
na konferencah in na nek način tudi v kolegialni presoji objavi namenjenih
raziskovalnih prispevkov v procesu njihove žurnalistične redakcije. Seveda pa
je odprta znanost danes doživela nepojmljiv razcvet z uveljavitvijo sodobnih
poti informacijske komunikacijske tehnologije. In če bi bil nekoliko lahkotnejši
v razmišljanju in bi odprti dostop opisal kot udobnejšo pot do objavljenih,
konzumiranih raziskovalnih rezultatov potem bi odprto znanost lahko označil kot
novo, dodano vrednost, ki omogoča dodatno ovrednotenje eksperimentalno pridobljenih
podatkov v razširjeni raziskovalni skupnosti z izjemnim inovativnim potencialom.
Dobrodošel je zato dokument, ki je
nastal v okrilju OECD, »Making Open Sciencea Reality« (in je seveda odprtodostopen) in ki v izčrpnem tekstu obdela
različne pojavnosti tega, kar v uvodu avtorji opredelijo kot »sistem odprte
znanosti«. (Hvala dr. Kotarjevi za posredovani link).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar