O poobjavni presoji.

Prispevek prof. Aguzzija v SMW velja prebrati kot dobro ponovitev znanih resnic o odprtem dostopu. Poleg svetlih se ne izogiba izpostavitve temnih strani tega publicističnega modela. Posebno vrednost pa daje tekstu kritična obravnava  vrstniškega ocenjevanja (peer review) in predlogi za nekoliko drugačen pristop k presoji. Med njimi velja pozornost nameniti zlasti poobjavni presoji (“post-publication review (PPR)”). 

Proverbiarium 373

Veritas vel mendacio corrumpitur vel silentio.
Resnica se izpridi z lažjo ali z molkom.

Verum gaudium res severa est.
Pravo veselje je resna zadeva.

Vestis virum reddit.
Obleka naredi človeka. 

Kaj se dogaja bloganju?

Spletno publicistiko, konkretno blogosfero je “pretresla” vest, da se je eden najuglednejši, najplodovitejših, tudi eden časovno najtrpežnejših blogerjev, Andrew Sullivan, odločil, da se umikne iz blogarije. Odmevi v blogosferi so različni, od takih ”saj sem rekel, da zadeva ugaša”, do pomirljivejših “da se blogosfera s spreminjanjem le utrjuje” in do pogumnih “blog je močnejši, kot je bil kadarkoli”. Pogosta je trditev, da je oznanjanje ugašanje bloga samo neprepoznavanje vseh oblik spletnega pisanja kot variant bloga. Res je, da so številne druge oblike družbenih medijev (FB, TW, G+…)  sprejele nekatere blogerje, da se je funkcionalna oblika blogov močno popestrila in da je seveda tudi prodor komercialnih blogerskih vsebin, zlasti takih, ki jih vključujejo med svoje oblike sporočanja sicer klasični nespletni mediji, storil svoje.   

Proverbiarium 372

Litterae non erubescunt.
Črke ne porumenijo.

Litterae thesaurum est.
Znanje je zakladnica.

Litterarum radices amarae, fructus dulces.
Korenine znanja so grenke, plodovi so sladki.

Konference o altmetriki

Altmetrika (altmetrics) postaja vse bolj  “modna beseda” (buzzword) tudi pri nas. Wikipedija nam pove, da je altmetrika netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju kot nadomestilo klasičnim metodam merjenja npr. citacijskemu indeksu in h-indeksu. Ob štetju citatov spremlja tudi druge načine vpliva publikacije oz. dela po poti vključevanja v baze, števila ogledov, prenosov s spleta in objav v družbenih medijih.
V začetku leta je napovedanih nekaj koneferenc, kjer bodo vključene tudi teme o altmetriki.

Sprotno spletno prevajanje

Ker vam danes revije že v spletni verziji članka ponudijo tudi možnost takojšnjega prevoda v druge jezike, to odpira seveda zanimiva vprašanja. V konkretnem izbranem primeru (gre za hišo Taylor&Francis) je uporabljen Googlov prevajalnik, ki ponuja res bogat izbor možnosti. Sicer se pa s to prakso že nekaj časa srečujemo tudi blogopisci, kjer bralcu npr. Blogger ponuja možnost izbire prevoda. Pri tem se človek seveda vpraša o korektnosti prevedenega teksta, kar je zlasti v znanosti pa seveda ne samo tam, lahko dodatno zagatno. Nehote sem se vprašal, ali ne bi pri svojem  tekstu, ki sem ga npr. objavil v angleščini preveril, kako uspešen je prevod mojega teksta v nekatere jezike, kjer pričakujem bralstvo. Podobno vprašanje, ki si ga je mogoče postaviti je, kako je npr. moj slovenski tekst v blogu preveden v druge jezike. Pri tem bi seveda v nadaljevanju lahko vprašal še ali sem brez vsakršnega vpliva na razumljivost svojega teksta. Pravzaprav ne čisto. Praktično bi bilo namreč mogoče s preverjanjem kvalitete prevoda in s spreminjanjem izvirnega teksta doseči v določenem ciljnem jeziku tudi večjo razumljivost prevedenega. Ali pa se bomo tega napornega dela lotili je drugo vprašanje?   

Avtorska pravica za tvite?

Ste se že kdaj vprašali ali je mogoče tvitanje oz. tekst v tvitu avtorsko zaščititi. Bloger Andres se loteva te teme, o njej sicer razpravlja tudi v luči pravne regulative v Evropi in v ZDA, a končnega odgovora ne daje. Raje vabi k razpravi. 

Skrbnik vsebin

Ali se res najavlja nov poklic oz.  nova storitev v spletni publicistiki: skrbnik vsebin. Robin Good tako razlaga nov profil:  “kdor stalno išče, razporeja, organizira in posreduje najboljše in najpomembnejše vsebine v specifični spletni tematiki”.

Monopol znanstvene publicistike

Nad tem, kar prinaša  članek v Voxu se sicer lahko zgrozimo in zgražamo, a se žal,  ob leta trajajočem absurdu, reševanje le po polžje premika. 

Proverbiarium 371

Mens sana in corpore sano.
Zdrav duh v zdravem telesu.

Mentem habet peregrinam.
Duh mu je odtaval. (pomeni: duhovno je odsoten).

Messe tenus propria vive.
Živi kolikor ti dovoljuje žetev. (pomeni: v okviru možnosti)

Plačilo za “peer review”

V svetu znanstvene publicistike se obeta zanimiv poskus. Nova odprtodostopna revija Collabra bo vrstniškim ocenjevalcem (peer reviewers) svojih člankov namenila manjšo denarno nadomestilo. Pri tem jim bo bo omogočila, da denar sprejmejo kot plačilo ali ga donirajo skladu za plačilo stroškov objave v reviji avtorjem, ki sredstev za to nimajo oz. ga namenijo za stroške odprtodostopnega objavljanja v lastni raziskovalni organizaciji.

Odprto izobraževanje

Dr. Robin DeRosa iz Plymouth State University se v obsežnem in poglobljenem zapisu, ki je podprt tudi s predstavitveno aplikacijo, zavzema za Odprte izobraževalne vsebine, za Odprto pedagogijo in Odprt izobraževalni prostor.

Brata Eisen o OD

Brata Michael in Jonathan Eisen sta na Redditu objavila razpravo o odprtem dostopu in sprožila pravi plaz zelo zanimivih in koristnih komentarjev.

Srečno 2015!

Veliko uspehov vam želim v prihajajočem letu, a za doseganje tega cilja ne žrtvujte osebnega miru in zdravja.

Kaj je odprti dostop?

Vedno znova se navdušim nad tole risanko (in čeprav sem jo že pred časom linkal, naj to storim še enkrat: za praznike!). Izjemen izdelek Nicka Shockeya in Jonathana Eisena!

Proverbiarium 370

Maiorque videtur  et melior vicina seges.
Sosedov posevek je videti večji in boljši.

Maiorum gloria posteris quasi lumen est.
Slava prednikov je potomcem kot luč.

Mala herba cito crescit.
Plevel hitro raste.

HF laja, karavana gre dalje

Spletni časnik Huffington Post se je lotil založnikov v znanosti z dovolj kritičnim člankom in tudi pod ustrezno zajedljivim naslovom “Akademske revije: Najbolj profitabilna zastarela tehnologija v zgodovini”.  Žal, kot sem zapisal v parafrazi znanega reka, se kljub dostopnim rešitvam (kot je npr. odprti dostop) na sceni založniškega monopola kaj malo spreminja. Članek pravzaprav s citatom J. Bohannona dobro razkriva bistvo ozadja počasnih premikov v znanstvenem založništvu:  "Potrebovali bi pravo revolucijo. Z revolucijo mislim kulturno revolucijo v akademskem svetu. Morali bi povsem spremeniti način, kako počnejo stvari in čeprav imajo sloves da so revolucionarji, so akademiki precej konzervativni. Kot kultura se akademizem spreminja zelo počasi.”

Proverbiarium 369

Habet et sua gaudia pauper.
Tudi siromak ima svoje veselje.

Hac de re nemo laborabit.
Zaradi tega ne bo nikogar bolela glava.

Hac via itur ad astra.
Po tej poti se gre do zvezd.

Odprti dostop za Nature.com?

Prebiram tole: “…articles on nature.com to be made widely available to read and share to support collaborative research…” in ne vem ali se naj nasmehnem dobri potegavščini ali pa se res dogajajo zgodovinski premiki. Podobno kot se sprašuje prof. Eisen na svojem blogu in tudi kritkično komentira potezo založnika.  Branje v Voxu pojasnjuje, da gre za specifičen pristop v katerem lahko naročniki spletnega dostopa do revije Nature in še 48 drugih revij založbe Macmillan posredujejo svojim partnerjem dostop do branja, vendar ne kopiranja, določenega članka. 

Bil bi vesel, ko bi kdo iz naše BIBLIO stroke razložil zadevo in pojasnil ali se obeta tudi za naš prostor kakšna organizirana možnost uporabe te ponudbe, kot se o njej že govori na spletu.    

Kako uveljaviti odprti dostop

Študija  A bibliometric study of scholarly articles published by library and information science authors about open access želi na osnovi večletnih podatkov pojasniti pomen knjižnic in informacijske stroke pri uveljavljanju odprtega dostopa v znanstvenem publiciranju.

Proverbiarium 368

Bonis nocet, qui malis parcit.
Dobrim škoduje, kdor slabe ščiti.

Bonos corrumpunt mores congressus mali.
Slaba druščina kvari dobre navade.

Bonum est, quod secundum naturam est.
Dobro je, kar je naravno. 

Prve znanstvene revije

Britanska akademija znanosti The Royal Society (TRS) je z razstavo pričela praznovanje 350. obletnice (6. marec 1665) ene od dveh prvih znanstvenih revij Philosophical Transactions (PT) akademske sporočilne kulture. Francoska revija Journal des sçavans jo je sicer za nekaj tednov prehitela (5. januar 1665), vendar ker je ta objavljaljala prispevke ne samo znanstvenega karakterja in tudi ker PT še vedno izhaja (danes pod imenom Philosophical Transactions of the Royal Society) ji znanstvena srenja namenja pač večjo pozornost ( o tem tudi >tukaj ).

Koristne učne tehnologije na spletu

Ne dvomom, da vsi, ki splet veliko uporabljate v raziskavah in pouku poznate koristno iskalno orodje Google Scholar. Njegovi razvijalci ga seveda stalno izpopolnjujejo in če želite  zvedeti več o njegovi uporabi pri poučevanju, vam svetujem spletni portal Educational Technology and Mobile Learning, kjer boste našli koristne napotke o tem kako ukrotiti Googlovega Učenjaka, kot mu je v slovenščini ime, za učno rabo. 

Proverbiarium 367

A puro pura defluit aqua.
Iz čistega teče čista voda.

Aquam a pumice postulare.
Zahtevati vodo od kamna.

Aquila non captat muscas.
Orel ne lovi muh.

Nature prispevki o depresiji v OD

Založnik Nature Publ.  Group je sprostil v svojih arhivih prispevke, ki obravnavajo depresijo, v odprti dostop (OD). Hvalevredno!

B&M Gates fundacija zahteva OD

S 1. januarjem 2015 bodo pri Bill & Melinda Gates fundaciji zahtevali odprtodostopnost za vse raziskovalne rezultate, ki jih financirajo.  To pomeni, da bodo v odprtem dostopu ne samo objave, ampak tudi vsi rezultati na katerih temeljijo raziskave. S prehodnim obdobjem, ki pa se bo zaključilo s 1. januarjem 2017 bodo dovoljevali t.i. embargo v času do enega leta. Vse publikacije bodo morale biti objavljene v Creative Commons licenci CC BY 4.0 ali ekvivalentni.

Pogledi na standardizacijo raziskovalne metrike

Presoja opusa raziskovalcev je stalen predmet razprav v raziskovalni srenji, tudi zaradi posledic v kariernih presojah. O perspektivah raziskovalne metrike obsežneje razpravljata dr. Gali Halevi in dr. Lisa Colledge  na strani Research Trends. 

Proverbiarium 366

Domus cuique optimus est amicus.
Dom je vsakomur najboljši prijatelj.

Donato non sunt ora inspicienda cabalo.
Podarjenemu konju ne gledamo v gobec.

Dos est magna parentium virtus.
Dostojanstvo staršev je velika dota.

O seksizmu v akademskem okolju.

O tem, kako se akademska sfera uspeva upirati različnim diskriminacijam, zlasti spolni, so na portalu GenomeWeb zbrali nekaj nedavnih člankov, ki so k sreči vsi odprtodostopni. O svoji študiji, kakšno je stanje v ameriškem akademskem okolju, pišeta Wendy M. Williams and Stephen J. Ceci in v njej zavračata podobo o izraziti seksistični pojavnosti. Na drugi strani pa se Jonathan Eisen v svojem blogu zaskrbljeno sprašuje, kako naj uskladi njune trditve s svojimi pomisleki. Podobno kritično se je pri Guardianu na to temo oglasila Athene Donald. Še ostrejša v zavračanju zaključkov Williamsove in Cecija je Emily Willingham na svojem blogu. V komentarjih in v linkih k posameznim prispevkom boste našli še nadaljnje vsebine, ki se v glavnem ne morejo strinjati z omenjenima avtorjema.

Kaj zdaj čaka odprti dostop?

Ko je na septembrski konferenci OASPA Claudio Aspesi vznemiril avditorij z neprijetnim vprašanjem ali ni morda zaradi vztrajnega zdravja velikih tržnih založnikov vendarle to dokaz, da je odprti dostop (OD) spodletel, mu v obsežnem in branja vrednem odgovoru odgovarja Matthew Cockerill na svojem blogu.

Seveda je privzem odprtega dostopa kot obveze za vse avtorje raziskav financiranih iz javnih sredstev v vseh največjih raziskovalnih okoljih (USA, UK, EU) vse prej kot znak hiranja. Pa vendar vprašanje vzpodbuja k razmisleku, kaj je še mogoče dobrega storiti za izboljšanje OD. Eden velikih vzporednih učinkov je intenziviranje iskanja rešitev, da bi avtorji poleg raziskovalnih prispevkov v javno rabo prepustili tudi raziskovalne podatke . Tudi, da bi omogočili njihovo nadaljnjo rabo oz. poglobljeno analizo (eden od ciljev koncepta “odprte znanosti”). To pa seveda pomeni, da je treba premisliti dosedanje prakse izvedbe raziskovalnega dela in priprave rezultatov za objave ter dodati nove standarde za ta namen. Zlasti v času, ko številni raziskovalni projekti generirajo ogromne količine podatkov (npr. genomska analitika) za katere so potrebne posebne rutine za njihovo shranjevanje in obdelavo.

8 priporočenih knjig

Ameriški astrofizik dr. Neil deGrasse Tyson, znan po popularizaciji znanosti, priporoča 8 knjig, ki bi jih naj prebral vsak izobraženec in so vse na voljo v spletnem dostopu.

Proverbiarium 365

Dulcia non meruit, qui non gustavit amara.
Sladkosti si ne zasluži, kdor ni okusil grenkobe.

Dulcia poma absente custode.
Jabolke so sladke, kadar so brez varuha.

Durum est telum necessitas.
Nuja je hudo orožje.

Sodelovanje vzpodbuja inovacijo

O tem kako izmenjava idej vzpodbuja inovacijo je mogoče prebrati v odlomku o nastajanju Wikipedije na blogu Farnam Street in je del nove knjige  Walterja Isaacsona “The Innovators”. Knjiga nam predstavlja vznemirljive življenjske zgodbe Ade Lovelace, Vannevarja Busha, Alana Turinga, Johna von Neumanna, J.C.R. Lickliderja, Douga Engelbarta, Roberta Noycea, Billa Gatesa, Stevea Wozniaka, Stevea Jobsa, Tima Berners-Leeja in Larryja Pagea. Nenavadno pa je, da je delo, ki je sicer na voljo pri Amazonu, v cenovno ugodni (6,99 GBP) kindle verziji dostopno samo bralcem v Veliki Britaniji. Težko razumljivo, ali ne?  

Posvet Odprti dostop na UM

Danes je bil na Univerzi v Mariboru posvet Odprti dostop na UM v organizaciji Univerzitetne knjižnice v Mariboru in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Posnetek dogodka si je mogoče ogledati na spletni strani CTK.

Naj nanizam nekaj lastnih vtisov k tehničnemu delu posnetka iz ogleda. Najprej pa bi PREDVSEM POHVALIL možnost, da je bila prireditev simultano prenašana v splet in da je takoj, v nadaljevanju, na voljo tudi posnetek. Med slabostmi izbrane rešitve bi pa vendarle pokaral režiserja, da ni omogočil pogled na vsakokratnega predavatelja (to je bilo pri drugi predavateljici nekoliko korigirano), predvsem pa, da ni omogočil sočasnega predvajanja tekstovne/grafične predavateljeve predstavitve. Opazil sem, da so tak boljši, razširjen pogled na sceno imeli na lokaciji CTKjevega dislociranega avditorija, a smo žal gledalci na spletu za to prikrajšani.

Veliko prijaznejši bi bil pogled na predavatelja v polnem kadru z občasno preusmeritvijo pogleda na oba avditorija, na UM in pri CTK. To bi bilo mogoče npr. doseči s samodejno vodljivo kamero na lokaciji predavanj in ta slika bi se prikazovala v kotu ekranskega zapisa. Sploh bi zajemanje ustreznih kadrov za posamezne vizuelne segmente bilo treba bolje urediti. Največji del ekranskega prostora pa naj bi v času predavateljevega nastopa zasedala slika predavateljeve prezentacije, kasneje v diskusiji pa seveda celotnega prostora obeh lokacij.

V veliko korist bi zlasti pri vodenju diskusije bila možnost, da bi online spletni gledalci lahko preko Twitterja komentirali dogajanje, ali pa vsaj preko SMSov (ali emaila) posredovali vprašanja predavateljem. Zavedam se, da je za zadnja rešitev težavnejša, ker bi zahtevala angažiranje dodatnega tehničnega sodelavca, ki bi koordiniral vse tokove informacij. Bilo bi tudi zelo koristno, ko bi ekransko sliko imeli člani predsedujočega omizja (na UM) pred sabo, ker bi tako tudi lažje reagirali na vklop sekundarnega omizja (npr. tokrat na CTK), zlasti bi se taka ureditev pokazala za ustreznejšo v nadaljevanju zunanjega, terciarnega vklopa (gost iz Goetingena), ko je bilo omizje predsedstva med predavanjem gosta prazno.

Celotno preskušanje povezav bi bilo treba izvesti prej, tako bi odpadlo tudi obremenjevanje video zapisa, ki ga imamo zdaj na voljo na spletu, z urejanjem povezave z Goetingenom. In nujna bi bila končna redakcija zapisa, ki ostaja na spletu kot trajna kopija.

Kot v začetku pravim se tu ustavljam zgolj pri tehnični plati video aranžmaja posveta in sem prepričan sem, da bodo vsebinski povzetek zelo zanimive prireditve opravili udeleženci, torej specialisti in to tudi objavili na ustreznem spletnem mediju npr. na katerem od blogov.

Na koncu gredo seveda čestitke vsem, ki ste sodelovali, od pobude do izvedbe, v tem pomembnem posvetu.

Optimistično za OD

Portal The Bookseller napoveduje, da se bo do leta 2018 podvojil trg “zlatega” odprtega dostopa.   

Proverbiarium 364

Aut non tentaris, aut perfice!
Ali ne poskušaj, ali dokončaj!

Aut potentior te aut imbecillior laesit: si imbecillior, parce illi, si potentior, tibi.
Ali te je užalil močnejši ali šibkejši: če je šibkejši, ravnaj z njim obzirno, če je močnejši (ravnaj tako) s sabo.

Avaritiae desunt omnia! 
Pogoltnosti manjka vse!

Študija o OD v Latinski Ameriki

Na spletu je v prostem dostopu na voljo 162 strani obsežna študija “Open Access Indicators and Scholarly Communications in Latin America” avtorjev J. P. Alperina in sod.

O nekaterih resnicah OD

Kako razmišlja nekdo, ki je kruto soočen s dejanskimi izzivi izdaje revije v odprtem dostopu. Avtorica odkriva  težave o katerih običajno ne govorimo in ponuja v koristen razmislek, kaj bi lahko storili bolje.

Izzivi Odprtega dostopa

Nekaj  branja vrednih mnenj o izzivih odprtega dostopa, ki so jih ob letošnjem Tednu OD izrekli  vpleteni v različne vloge v znanstveni publicistiki. 

Proverbiarium 363

Magna civitas, magna solitudo.
Velika skupnost, velika osamljenost.

Magna venit nulli sine magno fama labore.
Nihče ne pridobi velike slave brez velikega napora.

Magnos montes promittere.
Obljubljati velike gore.

Komu služi?

Kako razumna in razumljiva misel, ki pa je tako težko razumljena:

Za nami je Teden odprtega dostopa

V minulem Tednu odprtega dostopa (TOD) (20. do 26. oktober) so različne ustanove po svetu na različne načine zaznamovale ta dan. Nekaj prireditev lahko najdete tudi na spletu TOD. Prav s posebnim poudarkom pa so TOD proslavili na Harvardu, brez dvoma zahvaljujoč neumornemu guruju OD dr. Suberju. V zapisu je zbral 11 sporočil različnih organov univerze Harvard s katerimi so posamezne članice bodisi okrepile posamezne rešitve  OD ali pa so predstavile nove pristope k OD. Priporočam v branje vsem, ki iščete nove ideje za krepitev odprtodostopnih rešitev pri nas. 

Posvet o e-izobraževanju

V četrtek sem se udeležil odličnega strokovnega srečanja knjižnjičarjev “E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice”. Pomembna tema in dobro obiskana prireditev. Zelo upam, da bo posvet s svojo vsebino in sporočilom pustil tudi dolgotrajnejše sledi v prostoru. Doživeli smo koristen pregled dogajanja na temo e-pouka v Sloveniji, istočasno pa je bil dogodek učinkovito podprt s kompetentnim prispevkom gosta Willema van Valkenburga iz TU Delft ter s prispevki iz bližnje soseščine (mimogrede van Valkenburg ureja izjemen blog na temo e-pouka).

E-pouk je nedvomna prihodnost izobraževalnih praks in kot še pri marsikateri drugi dejavnosti danes pač izobraževanja ni mogoče razumeti drugače kot: ...ali si na spletu ali pa te ni...".  Bilo je vzpodbudno videti, kako se na več mestih rojevajo pobude, vendar po drugi strani pa prav v tem slutim slabost, saj razdrobljenost bega predvsem uporabnike, ki se ne znajo odločiti npr. katero platformo naj uporabijo za vstop v e-pouk. Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščila takšno pestrost pristopa. Sporočilo bo močno predvsem takrat ko bodo pristopi poenoteni. 

Ker sem žal moral popoldan deliti še z drugo obveznostjo sem bil zelo vesel, da sem si,  tudi zahvaljujoč ITju, lahko ogledal zadevo tudi v nadaljevanju. Posnetek prireditve je nameč dostopen na spletu. Želim si, da bi v prihodnje še več {čimveč, najbolje vse :)  } takih in podobnih prireditev pristalo v spletnem okolju v video ali vsaj v podkastni obliki. CTKjeva in ARNESova ekipa tu res počneta dobro stvar. Prisotnost v javnosti zagotavlja zagovornike v njej in v zaostrenih finančnih pogojih javne dejavnosti pač potrebujejo čim več podpore.

 

(foto G. Lešnik)

Proverbiarium 362

Ut homost, ita morem geras.
Kakršen je človek, tako se ravnaj.

Utilius est autem absolvi innocentem quam nocentem causam non discere.
Bolje je nedolžnega osvoboditi, kot krivcu ne soditi.

Uti, non abuti.
Uporabljati a ne zlorabljati.

Članki o eboli v odprtem dostopu

Dr. Jonathan Eisen se je malo razjezil ob trenutni plimi odprtih vsebin, ki jih nekateri založniki ponujajo na temo ebole. In dam mu povsem prav, zlasti v njegovi jezi, da nekatere revije zelo selektivno sproščajo tovrstne članke. In posebno gorak je, ker se ne morejo odločiti, da bi z enakimi razlogi sprostili tudi članke, ki zadevajo tuberkulozo, HIV, malarijo in še marsikatero bolezen, kjer število žrtev presega petmestno število. Človek res dobi občutek, da so sedanjo stisko z ebolo in svojo odločitev, da sprostijo članke o njej v odprti dostop revije izkoristile predvsem kot propagandno akcijo, češ “poglejte kako smo mi uvidevni”. 

Žetveni portal

Trije kampusi kalifornijske Univerze (University of California - UC Irvine, UCLA, and UC San Francisco) vzpostavljajo avtomatski “žetveni” portal za publikacije svojih sodelavcev. Kako deluje portal nam predstavi objava na blogu InfoDocket Geryja Pricea:

“The automated harvesting system will closely monitor publication sources, including public and licensed publication indexes, for any new materials published by UC authors. The system will gather as much information about the publication as possible and will notify the author by email when any have been detected. Author approved publications will then be submitted to eScholarship, where they will be available to the public.” 

(na objavo me je opozoril zapis kolege Pušnika na FB).

Proverbiarium 361

Nulla poena sine lege.
Kazni ni brez zakona.

Nullum erit tempus hoc amisso.
Ne bo druge priložnosti, ko bo ta mimo.

Nullus dolor est, quem non longinquitas temporis minuat ac molliat.
Ni je žalosti, ki se ne bi skozi čas zmanjšala in omilila. 

Trajnostnost OD

Na blogu Cristobal Cobo najdemo tehtno razpravo o trajnosti odprtega dostopa in odprte znanosti.

Na Frankfurtskem sejmu 2014 o OD

Na letošnjem Frankfurtskem sejmu so ob velikem interesu obiskovalcev posebnen posvet posvetili tudi odprtemu dostopu.  

Paperity

Dobili smo nov agregator Paperity, ki ponuja akademski in pedagoški srenji različnih disciplin celotne članke v odprtem dostopu. Na voljo sta tudi pripadajoč blog  in twitter portal, ki bosta služila promociji razvoja agregatorja in aktualnemu najavljanju novih vsebin. 

Podpora odprtemu dostopu

Kaj lahko storite, če želite podpreti idejo odprtega dostopa vam svetujeta avtorja zapisa na EFF.

In: vsega dva tedna nas ločita od letošnjega Tedna odprtega dostopa, zato sledite dogajanju na spletni strani OA Week 2014. Ter ne pozabite na dogajanje v Ljubljani (ni slučajno umeščeno v ta teden!)

Knjige v odprtem dostopu

Gotovo boste v naboru Open Humanities Press našli kakšno zanimivo knjigo zase. In dela so v odprtem dostopu!

Proverbiarium 360

Atrocitati mansuetudo est remedium.
Za surovost je zdravilo blagohotnost.

Audaces fortuna iuvat.
Pogumnim pomaga sreča.

Audacter calumniare, semper aliquid haeret.
Pogumno klevetaj, vedno se nekaj prime.

Prihodnost monografij v znanosti

Zelo berljivo razmišljanje Ellen Collins o prihodnosti monografij v akademskem svetu. Sestavek, ki je podprt tudi z raziskovalnimi podatki o navadah avtorjev in uporabnikov monografij ter z nakazanimi rešitvami za prihodnost.

O odprtodostopnih učbenikih

Zagovorniki odprtega dostopa bodo brez dvoma z zanimanjem prebrali prispevek o odprtodostopnih učbenikih na blogu Forword Reviews. Vsekakor so koristne besede, ki utemljujejo razloge čemu se (naj) učitelji/avtorji odločajo za to obliko ponudbe svojih učbenikov. Seveda pa je za urednike portalov, kjer se taka ponudba pojavi, pomembno, da skrbno presodijo ustreznost takih tekstov.       

Promocija znanosti v družbenih omrežjih

Vsekakor bi zelo priporočil vsem, ki želite promovirati znanstvene ali strokovne vsebine (lastne ali tuje) v Twitterju in na blogih (velja pa najbrž tudi za druga družabna omrežja), da si preberete zapis na SciLogs.

Proverbiarium 359

Venit post multos una serena dies.
Po mnogih je prišel jasen dan.

Venter praecepta non audit.
Trebuh ne posluša ukazov.

Verba movent, exempla trahunt.
Besede premikajo, primeri vlečejo.

Vzpodbuden premik!

Nature Communications bo kot kaže prva revija iz hiše Nature, ki bo v celoti postala SAMO odprtodostopna revija. Odlično!

Kardashian index

Nedavno je veliko prahu dvignil t.i. Kardashian index (KI), ki ga je malce hudomušno predlagal genomik Neil Hall  in primerja število sledilcev na Twitterju  posameznega znanstvenika s številom njegovih pridelanih citatov. Revija Science je šalo nadaljevala s pripravo spiska 50 znanstvenikov in njihovih KI. Prva tri mesta si delijo astrofizik Neil deGrasse Tyson, fizik Brian Cox in biolog Richard Dawkins.

Odprti dostop, ko ga dodatno osvetlimo.

Prispevek “Policy Design and Implementation Monitoring for Open Access” na blogu PLOS Opens toplo priporočam v branje, saj pove marsikaj o politiki odprtega dostopa v luči akademskega objavljanja.  Najdemo koristne namige, kako se znajti v novi, odprti praksi dostopnosti razsiskovalnega opusa, ki so zanimivi za različne vrste uporabnikov: za razsikovalne vrstnike, za študente in seveda raziskovalce, ki iščejo pobude za svoje delo.

Proverbiarium 358

Nondum perrupimus omnes difficultates.
Še nismo premagali vseh težav.

Non eadem sunt cunctis grata.
Ni vsem vse enako prijazno.

Non est paupertas…habere nihil.
Ni revščina …ničesar ne imeti.

Zaostritev obveze objavljanja v OD

Dve največji fundaciji, ki financirata raziskave v medicinskem področju, ameriška NIH in britanska Wellcome Trust, sta že pred časom uvedli vezavo financiranja na obvezo objavljanja prispevkov v odprtem dostopu (OD).  Doslej so to svojo pobudo uveljavljali zelo prizanesljivo, zdaj pa so se odločili za nekoliko ostrejšo politiko. Poslej bodo neupoštevanje obveze kaznovali z odvzemom financiranja, kot to lahko preberemo med novičkami v reviji Nature. 

Proverbiarium 357

Signa suo nomine.
Poimenuj to s pravim imenom.

Si parva licet componere magnis.
Če majhno lahko primerjamo z velikim.

Si tibi deficiant medici, medici tibi fiant haec tria: mens laeta, requies, moderata diaeta.
Če si brez zdravnika, naj ti bo zdravnik to troje: vedra narava, počitek in umirjeno življenje. 

Zloraba DOAJ statusa

Direktorij odprtodostopnih revij DOAJ opozarja na revije, ki trdijo, da so vključene v direktorij, pa to niso. Na naslovnicah celo neupravičeno uporabljajo logo DOAJ za namen promocije. Zato pri DOAJ priporočajo, da avtorji vedno preverijo v direktoriju ali je revija vključena v DOAJ in jih tudi naprošajo, da jim javljajo revije, ki to nekorektno počno, saj gre pogosto za t.i. predatorske revije.  

Kaj je OARR?

Na Institutu za bibliotekarske in informacijske znanosti Humboldtove univerze v Berlinu so v okviru študije “2014 Census of Open Access Repositories” in v povezavi s projektom BASE iz univerze Bielefeld pripravili razpored nemških repozitorijev odprtega dostopa  Open Access Respository Ranking – OARR. Z rangiranjem želijo na osnovi dogovorjenih  in za spreminjanje odprtih kriterijev presojati funkcionalnost repozitorijev OD, v tem trenutku v nemškem prostoru.  

Proverbiarium 356

Speciosum damnum.
Bleščeča izguba.

Spernitur in patria quivis, licet ipse  propheta.
Vsakdo je zaničevan v domovini pa čeprav je prerok.

Spes inopem, res avarum, mors miserum levat.
Upanje pomaga revežu, blago pohlepnemu in smrt nesrečnežu.

Flipboard se uveljavlja

Orodje Flipboard se vse bolj uveljavlja kot učinkovit posredovalec informacij v spletnem prostoru. Več kot to: servis  omogoča, da se lahko vsakdo odloči za izdajo svojega spletnega časnika. Njegova velika prednost je, da je berljiv na vseh nosilcih, od PCjev do pametnih telefonov. Zlasti blogerji, ki so doslej svoje bloge uporabljali tudi za opozarjanje bralstva na zanimive vsebine na spletu so pridobili dodatno možnost uporabe učinkovitega in tudi grafično všečnega spletnega medija. Popularni bloger in tviterat dr. Žiga Turk ta trenutek objavlja dva zelo zanimiva časnika FlipFlop Magazine in  FlipFlop Slovenija.  Sicer pa lahko na posebni spletni strani najdete bogat izbor Flipoboard magazinov iz vsega sveta.   

Slovenci na Wikipediji

Prav prijazen poklon je Slovencem naredila ameriška ambasada na Facebooku, ko je bralce opozorila na podatke o produktivnosti slovenskih avtorjev na Wikipediji, kot je to razvidno tudi iz podatkov na tej spletni enciklopediji. 900.000 slovenskih “potencialnih” avtorjev objavi letno 17.000 prispevkov, kar pomeni med 21 citiranimi državami zelo očitno vodilno mesto.

Proverbiarium 355

Si careas aere, cupiet te nemo videre.
Če boš brez denarja, te nihče ne bo želel videti.

Sic dis placitum.
Tako je bilo všeč bogovom.

Sic itur ad astra.
Tako se gre k zvezdam.

Primerjava OD in Wikipedije

Raziskovalka sodelovalnega in družbenega računalništva Lu Xiao razpravlja o razlikah med dvema modeloma odprtodostopnega publiciranja v raziskovalni sferi: revijalnega odprtega dostopa (OD) in Wikipedije. Anketni podatki kažejo, da pomanjkljive izkušnje z Wikipedijo in z  OD revijami negativno vplivajo na predstavo o koristnosti odprtodostopnega modela objavljanja pri raziskovalcih. Prav tako je razlika v uporabi obeh odprtodotopnih virov  med starejšimi in mlajšimi uporabniki v korist mlajših in pogostejši aktivni in pasivni uporabniki Wikipedije so moški v primerjavi z ženskimi anketiranci.

Kako podpreti odprti dostop (OA)

Sian Harris nam v članku objavljenem v reviji Research Information predstavlja nekaj strategij, ki jih financerji razsikav uveljavljajo s ciljem povečati uporabo odprtega dostopa (OA) in pojasnjuje razloge, čemu to počno.

Odprti dostop po državah (zemljevid)

Spletna stran scinoptica nam ponuja zemljevid razširjenosti revij v odprtem dostopu po državah. V Sloveniji je trenutno tako dostopnih 43 revij.

Proverbiarium 354

Acti laboris comes est laetitia.
Zaključeno dela spremlja veselje.

Ad augusta per angusta.
Do slave se pride po ozki poti.

Ad captandam benevolentiam.
Da si pridobimo naklonjenost.

Google ne išče več posebej blogov

Pri prebiranju Netbib Webloga sem bil najprej vesel ugotovitve, da se blogom priljubljenost vrača, zlasti v akademskem okolju. Avtor sicer ne navaja reference, ki mu dovoljuje to trditev, naj jo torej sprejmem s pridržkom, bil bi pa dejstva, kot rečeno, vesel. Drug podatek je tudi zanimiv. Namreč ugotovitev, da je prenehal delovati posebni Googlov iskalnik za bloge. Poslej lahko torej iščete  s splošnim guglanjem ali pa uporabite katerega od obeh posebnih iskalnikov, ki jih avtor opisuje: Twingly ali Meltwater Icerocket, a me pa nista ravno pretresla.   

Proverbiarium 353

Ad paenitendum properat, cito qui iudicat.
Hitro tudi obžaluje, kdor hitro sodi.

Ad perniciem solet agi sinceritas.
Iskrenost običajno vodi v pogubo.

Ad praesens ova cras pullis sunt meliora.
Jajca danes so boljša kot piščanci jutri.
(mi pravimo: Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.)

Ali Google pripravlja presenečenje

Wired nas obvešča, da lahko morda v odprtem dostopu pričakujemo novost, ki nastaja pri Googlu pod naslovom Google  Science in bi lahko morda pomenila tudi temeljit pretres v akademskem objavljanju. Naj bi ne šlo zgolj za odprtodostopnost nastajajočih raziskovalnih materialov, ampak tudi učinkovitejše sodelovanje pri nastajanju večavtorskih objav, saj bi naj za ta namen povezali obstoječe servise Google Docs, Google Plus in YouTube. Veliko izkušenj pri funkcionalnem povezovanju svojih servisov so si pri Googlu nedvomno pridobili tudi že v projektu Google for Education, kar je nedvomno obetavna napoved, da bo v akademskem okolju nastala nova ekspertiza, ki sega tako v področji izobraževanja in raziskovanja. Dveh dejavnosti, ki sta tudi sicer popkovno najtesneje povezani.         

Dopolnjevanje raziskovalnih rezultatov

Kot poroča revija THE pripravlja odprtodostopna revija eLife  inovacijo v objavljanju s katero želijo avtorjem omogočiti da po že objavljenih rezultatih te razširijo z novostmi v t.i. “raziskovalnem napredku” (research advance). Nedvomno bo to pospešilo objavo novih dosežkov in pri tem nekoliko olajšalo zamudno pripravo klasične objave. V nadaljevanju eksperimenta razmišljajo tudi, da bi dodajanje novosti omogočili tudi avtorjem, ki niso med ustvarjalci izvornega članka.

Odprtodostopne revije v Web of Science

Kolegici dr. Kotarjeve sem hvaležen, ker je opozorila na spisek odprtodostopnih revij, ki so vključene v TR ISI Web of Science.

Proverbiarium 352

E verbis  fatuos, ex aure  tenemus asellum.
Po besedah prepoznamo bedaka, po ušesih osla.

Ex avaritia omnia scelera ac maleficia giguntur.
Iz lakomnosti se rojevajo vsi zločini in hudodelstva.

Exceptio firmat rugulam.
Izjema potrjuje pravilo.

Novo vodstvo pri reviji Science

AAAS (American Association for the Advancement of Science) je na čelo vodenja revij Science imenovala Kenta Andersona, ki se je med drugim proslavil na blogu The Scholarly Kitchen s prispevki, v katerih je bil posebno odklonilen do odprtega dostopa (OD) in še zlasti do PLoS, kot nam to zelo plastično predstavi dr. Michael Eisen. Ker je bilo v zadnjem času pri reviji Nature mogoče spremljati ugodne premike v smeri večje naklonjenosti OD, se sprašujem, ali se bosta zdaj obe ključni svetovni znanstveni reviji v tem pogledu močneje diferencirali. Uvodne napovedi sicer govorijo drugače; celo v smer večje podpore OD z ustanovitvijo posebne tovrstne revije. Počakajmo, morda pa tisti slovenski rek:”Volk dlako menja, čudi pač ne” tu ne bo držal.

Odprtodostopni članki vplivnejši

Objavljena je še ena študija, ki dokazuje, da so članki v odprtem dostopu pogosteje obiskovani in tudi večkrat citirani kot članki dostopni zgolj v plačljivi obliki.   

Neusmiljeni dobički v založniški dejavnosti

Spodnja tabela prikazuje, kako neusmiljeno visoki so dobički v znanstvenem založništvu, če jih primerjamo z nekaterimi drugimi dejavnostmi.

Proverbiarium 351

Amat victoria curam.
Zmaga prinaša skrbi.

Ambitio multos mortalis falsos fieri subegit.
Častihlepnost je mnogo ljudi prisilila v neiskrenost.

Amicitia inter pocula contracta plerumque vitrea.
Prijateljstvo sklenjeno ob čaši je večinoma stekleno.

Dejavniki vpliva BioMed Central revij

Hiša Thomson Reuters (ISI) je objavila nove dejavnike vpliva (Impact Factors – IF). Odprtodostopni revijalni ponudnik BioMed Central ima zdaj med ocenjenimi že kar lepo število svojih revij.

Zanesljivost kolegialne presoje

Kot se povečuje nezaupanje v kolegialno oceno (peer review) iščejo založbe zanesljivejše načine presoje znanstvenih prispevkov. Pri tem skušajo nekatere revije v večji meri uveljaviti t.i. dvojno slepo presojo (double-blind peer review) pri kateri avtorji ne vedo, kdo jih presoja in tudi recenzentom ni sporočena identiteta avtorjev.  Ta način je bolj popularen v družbenih vedah, manj je v uporabi v naravoslovju. Seveda tudi tak pristop spremljajo pasti. Ena večjih je možnost, da seveda recenzent, ki bi naj poznal področje v katerem razsoja zelo verjetno prepozna avtorj(a)e. In seveda s tem postane zadeva sporna, ker se ocenjevalec odloča obremenjen s tem podatkom. Dodatno k temu je pri tem nevarnost dvojna, da je recenzent pravilno uganil avtorja ali pa je pogrešil; obakrat bo presojanje obremenjeno enkrat z napačno predpostavko, drugič z odločanjem ob prepoznanem avtorju. Seveda je težko obraniti iluzijo, da v večini primerov to ne bo imelo nikakršnega učinka na objektivnost presoje, bodisi, da gre za benevolenco pri presoji ali za izrazitejšo kritičnost pri ocenjevanju. Zanimivo je, da avtorji, ko so  imeli na voljo, ali se odločijo za dvojno slepo presojo ali za odprto identifikacijo večinoma niso izbrali slepe presoje. Kot bi načrtno ali nezavedno vendarle želeli, da recenzent ocenjuje tudi njihov dotedanjih opus; ta slednja podmena je seveda moj zelo oseben pomislek.    

Kako ustvariti odprtodostopno revijo?

Če vas zamika, da bi izdali svojo odprtodostopno revijo vam bo morda v pomoč infografika, ki jo ponujajo tukaj.

Brskanje v DOAJ nekoliko drugače

DOAJ - Directory of Open Access Journals - dodaja na svojem blogu nekaj  dodatnih možnosti brskanja po naborih razpoložljivih revij. 

Springerjev odmeven prispevek k OD

Vsekakor je mogoče založniški hiši Springer priznati posebne zasluge, ki jih ima pri uveljavljanju odprtega dostopa. Z vključitvijo BioMed Central založbe pred časom v svoj okvir in z lastnim konceptom SpringerOpen iniciative izstopa med velikimi svetovnimi akademskimi založbami. Pravkar slavi vzpodbuden rezultat 200.000 v odprtem dostopu objavljenih člankov.

Poznate DASH?

Vsekakor je vredno, da (s)poznate DASH - Digital Access to Scholarship at Harvard,  ne nazadnje tudi zato, ker ga upravlja prof. dr. Peter Suber, ena osrednjih osebnosti gibanja odprtega dostopa sploh. Več o samem repozitoriju pa si lahko preberete tukaj in spoznate vzorčni primer kako lahko akademska ustanova uveljavi vse prednosti odprtega dostopa do različnih avtorskih vsebin.

Proverbiarium 350

Igni probatur aurum, virtus miseria.
Zlato se preskuša z ognjem, pogum z nesrečo.

Ignoramus et ignorabimus.
Ne vemo in ne bomo vedeli.

Ignoscito saepe alteri, numquam tibi.
Pogosto oprosti drugim, sebi nikoli.

OA v socialnem mrežju

Po Petru Subru povzemam spiske nekaterih socialnih mrežnih medijev o odprtem dostopu – OD (Open Access (OA)

Blogi o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Blogs_about_OA

Twitter naslovi za odprti dostop:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Twitter

Google+ strani  o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Google.2B

Sicer pa na tej strani Wikipedije najdete tudi povezave še do nekaterih drugih omrežnih naslovov OD

Izzivalna medicinska revija

Odmevni madžarski promotor IT v medicini Bertalan Meskó najavlja izzivalno revijo The Medical Futurist, s katero želi nedvomno vzpodbuditi delavce v medicini k izkoriščanju možnosti,  ki jih ponuja digitalna tehnologija. Dr. Mesko je tudi znan po svojem blogu Science Roll, deluje v Google+, rad pa se tudi oglaša na Twitterju.

Research Information o OA

Avgustovska/septembrska številka revije Research Information je tokrat prednostno posvečena odprtemu dostopu (Open Access – OA).

Open Access Academy

Če vas še vedno bega kakšno vprašanje, ki zadeva odprti dostop (Open Access) potem vam predlagam, da se  vključite v Open Access Academy in si privoščite kratek tečaj. Sicer pa boste v tej akademiji našli še marsikaj zanimivega. 

Populariziranje znanosti

Razširjanju znanstvenih dognanj v javnosti je namenjen portal PUBLISCIZE. Vključite se lahko kot raziskovalec, ki želi širiti svoja spoznanja, kot organizacija, ko to želi v širšem kontekstu ali kot znanstveni navdušenec, ki želi spremljati aktualna sporočila.

Izziv vsem v E-izobraževanju

Znova se nam obeta odličen izobraževalni dogodek. Centralna tehniška knjižnica in partnerici (NUK in UL) pripravljajo v oktobru strokovno srečanje knjižničarjev z naslovom
E-IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE.
Domačim predavateljem se bo po videokonferenčni zvezi pridružil tudi Willem van Valkenburg (Manager Production & Delivery at TU Delft Extension School) s temo “Open and Online Education: What, Who and Why (subtitle: and how libraries can lead)”.
Prisrčno vabljeni so učitelji in pedagoški sodelavci. 

Proverbiarium 349

Mentiri non didicere ferae.
Živali se niso naučile lagati.

Merces ultroneae putent.
Preveč ponujano blago smrdi.

Me sol, vos umbra regit.
Mene vodi sonce, vas senca.

O slovenski blogariji

Po dolgem času je v naših javnih medijih znova nekaj besede o blogerjih v Sloveniji. Moj priljubljeni novinar Kučić objavlja v Delu svoje razmišljanje o krizi slovenske blogosfere. Sam sem žalosten, ker se praksa blogov v RS ni bolj uveljavila v strokovni in znanstveni spletni publicistiki. Saj je bilo nekaj poskusov, celo nekaj odličnih začetkov (primer Nove biologije), vendar je zadeva skoraj zamrla. Pred časom sem se trudil, da bi slovenske blogerje v stroki povezali v nekem metablogerskem okolju, npr. v slovenskem agregatorju kot jih poznamo v tujini npr. v Research Blogging, ScienceBlogs  ali v Scientopia.  Ali kot to počno revija Scientific American v svojem agregatorju The Network Central, revija Wired v Wired Science Blogs oz. OA založnik  PLOS v   PLOS Blogs. Naša tiha ambicija je bila, da tak domač agregator morda s časom postane zasnova spletnega, torej odprtega kolegialnega ocenjevanja (peer review) za avtorje znanstvenih prispevkov. Ideja, kljub vključitvi javnih ustanov v načrtovanje, ni zaživela.

Tablice… za kaj le…?

Kolega Miro Pušnik je na FB postavil vprašanje:

…pa kaj bodo delali s tablicami?

In nisem se mogel premagati, da bi ne priložil komentarja… Bom vesel, če naju kdo pouči, da se motiva!

To je pa res dobra novica!

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je s 1. julijem sprejela nova pravila pri objavljanju zapisov povezanih z njenim delovanjem. Članke, kjer so avtorji ali soavtorji sodelavci WHO oz. dela avtorjev, ki jih je financirala WHO bodo objavljena v režimu odprtega dostopa (OA). To zagotavlja obveza, da so dela pripravljena v Creative Commons licenčni verziji in da je zagotovljeno deponiranje članka, kjerkoli bo že objavljen,  v bazi Europe PubMed Central z najdaljšim OA embargom 12 mesecev.