Učenje se učinkovito seli na splet.

Vsakodnevno doživljanje spletnega »omreževalnega« komuniciranja nas na nek način dela negotove. Občutek, da nas nekdo (ali bolje nekaj)  stalno sledi in nadzoruje in nam na nek način sporoča, da o nas ve več, kot mi sami, ni najbolj prijeten. In vendar novi pristopi, ki jih omogoča umetna inteligenca in posredno oblikovanje obsežnih podatkovnih baz, prinašajo tudi marsikatero prednost. Npr. v naših potrošniških navadah, ko nam trg ponuja vse bolj našim željam prilagojeno ponudbo. In prav ta obet z našimi potrebami uglašene ponudbe obljublja v prihodnje korist še marsikje. Na primer v izobraževanju. To bo gotovo nadaljnji razlog vse večje popularnosti in prodornosti spletno temeljenega učenja. Spletno temeljen pouk bo vedno bolj skušal prepoznavati učenčeve sposobnosti in s tem povezane potrebe diferencirane učne obravnave. Na nek način bo morala biti v proces zagotavljanja maksimalnega učnega učinka vključena tudi presoja odnosa mentorja in učenca. S. Rioux in B. Stern v svojem članku to prepričljivo predstavljata. Ostane nam torej le še da počakamo na kvalitetne učne algoritme, ki bodo povezali oba cilja učenja in  poučevanja v kar se da učinkovito in seveda za sodelujoče tudi prijetno izkušnjo.  In kot pravi T. Seligova: »…pri učenju je pomembna inspiracija, ne informacija«.