Srečno 2019

Vsem bralcem želim prijetne praznike in srečno novo leto 2019 vaš bloger Franc.

Hura za Plan S

Ker nismo nikoli doslej bili tako blizu globokim spremembam, kar zadeva neovirano objavo znanstvenih dosežkov, ki se obeta v iniciativi Plan S ( cOAlition S ), bi morda bila prilika še za domačo spremembo. Veljalo bi znova premisliti o spremenjeni praksi objavljanja znanstvenih dosežkov, ki je pravzaprav stara, a nikoli do konca realizirana ideja. Ob tujejezični objavi, ki je seveda neizogibna, bi slovenski raziskovalci vse svoje prispevke, ki nastajajo v okvirih javnega financiranja raziskovalnega dela, morali objaviti tudi v slovenskem jeziku. V ozadju ni čustvena pobuda, čeprav tudi ta ni odveč, pomembnejši je praktični učinek. Ob živahnem razraščanju strojnega prevajanja je ena ključnih potreb te bodočnosti tudi bogata jezikovna zakladnica v ustreznih podatkovnih bazah prevajanih jezikov. Za nadaljnje bogatenje naše občudovanja vredne knjižnice, večinoma digitalnih slovarskih zbirk, za katero gre v pretežni meri zahvala podjetju Amebis, je potrebno tudi ustrezno bogastvo v originalnih tekstih. Da ne bi brez vzpodbude bremenili avtorjev z dodatno obvezo pisanja slovenskih originalnih tekstov, bi bilo seveda potrebno ustrezno prekvalificirati slovenske objave v indeksnih ocenjevalnih shemah (SICRIS ipd.).

aktualno branje

Za skupino prijateljev sem pripravil priporočilo za aktualno branje; ker pa bi morda znalo zanimati še koga, vključujem priporočilo tukaj. 

Trenutno berem med drugimi dve izzivalni in sveži knjigi (obe sta izšli septembra letos, dostopni sta pa na Amazonu, obe tudi v e-verziji za Kindle).

Najprej je to knjiga Yuvala Noaha Hararija (Hariri je izraelski profesor zgodovine, njegove knjige pa uvrščajo na številne spiske svetovnih uspešnic):   
21 Lessons for the 21st Century,

ki pa je pravzaprav nadaljevanje prejšnje njegove knjige:
Homo Deus: A Brief History of TomorrowTo knjigo imamo v slovenščini.

Predvsem pa si je Harari naredil ime s svojo prvo knjigo (ki bi jo sam z mirno vestjo priporočil vsakemu srednješolcu kot uvod v zgodovino): 
Sapiens: A Brief History of HumankindTudi to knjigo imamo v slovenščini:

Druga knjigaki jo pravkar berem je knjiga Jonathana Haidta. Haidta uvrščajo številni indeksi med največje mislece današnje dobe. 

Torej knjiga, ki jo omenjam je The Coddling of the American Mind: How Good Intentions and Bad Ideas Are Setting Up a Generation for Failure (leto 2018)

Ta knjiga je v nekem smislu nadaljevanje njegovih dveh prejšnjih knjig:
The Righteous Mind: Why Good People Are Divided by Politics and Religion (leto 2012):

in  The HappinessHypothesis: Finding Modern Truth in Ancient Wisdom (leto 2006):

ki ju imamo obe tudi v slovenščini, tukaj in tukaj:

Omenim naj še prof. Jordana B. Petersona, tudi v zvezi z njegovim sodelovanjem v nastajajoči dialoški mreži Intellectual Dark Web (IDW). Predstavitev nekaterih pomembnejših članov te druščine. Tukaj pa najdete tudi obrazložitev enega od članov, Erica Weinsteina, kako je do nenavadnega imena prišlo:

Pomembnejše podkaste te skupine lahko sledite tukaj.

Dobro reklamo IDW-jevcm so naredili pri New York Times maja letos, ko so objavili precej polemičen članek o njih.

Zdaj pa še o Petersonu; zelo odmevata dve diskusiji, ki ju je nedavno imel s Samom Harrisom v Vancouvru v moderaciji z Bretom Weinsteinom, tukaj in tukaj. Že po aplavzu je mogoče presoditi, da gre za prave "pop zvezde" diskusijske manije, ki je preplavila Ameriko.

Sicer pa Peterson intenzivno objavlja na spletu preko YouTube:

- v profesionalnih svetovanjih preko spleta,

- v svojih predavanjih študentom,

- v bibličnih zgodbah. 

Peterson si je ime naredil tudi s svojo knjigo 12 zapovedi za življenje, ki jo je v vsega letu dni po svetu prodal v nakladi 2 milijona izvodov:
12Rules for Life: An Antidote to Chaos

ki jo imamo tudi v slovenščini.

Novinar Luka Lisjak Gabrijelčič je J.B. Petersona slovenski javnosti predstavil takole;

v Družini pa so o tem in podobnem (IDW) pripravili tudi okroglo mizo.

V člankih in povezavah za IDW, ki jih navajam boste lahko našli tudi linke do različnih podkastnih mrež in video diskusij, kot so npr. Rubin Report, Rogan podcast, Ben Shapiro Show in drugih.

Ja, in potem je še neko gibanje, ki je na nek način povezano  z IDW, to je Heterodox Academy, mreža, ki skuša ustvariti dialožni prostor na ameriških univerzah, organiziral pa jo je znani in že zgoraj omenjeni Jonathan Haidt.

O tem kako se človeštvo "ukinja"

In če nas poročila o neurjih Florence ali Mankghut niso prepričala o resnosti dogajanja na tej zemlji, nas prof. Lesch v svojem predavanju "Človeštvo se ukinja"opozori, da lahko zadeve gredo še iz slabšega na slabše (žal je njegovo predavanje na voljo le v nemščini).

Konferenca o visokem šolstvu v ZDA

Morda bo pa to koga zanimalo.

"Vratarji znanja"

Pod naslovom Vratarji znanja boste v rubriki Intelekta našli podkast o tem kako velike svetovne znanstvene založbe kujejo bogate dobičke z objavljanjem javno financiranih znanstvenih raziskav, pri čemer so njihovi talci tako avtorji teh objav kot kupci znanstvenih revij.

UL na spletu

Pri brskanju po spletu sem naletel na zanimivo pojavnost spletne prisotnosti Univerze v Ljubljani (UL). Ker si pojava ne znam razložiti ga prepuščam v spletno komentiranje. Vendarle pa bom zapis opremil s svojimi pomisleki. Pri iskanju podatkov o učitelju iz Filozofske fakultete sem naletel na dvoje paralelnih spletnih platform. Ena je del skupnega univerzitetnega spleta https://www.uni-lj.si/, druga pa je neodvisna kreacija (tako se mi vsaj dozdeva). Pa da to opremim z naslovi, prva je genuina platforma UL: http://www.ff.uni-lj.si/ in v angleški obliki: http://www.ff.uni-lj.si/an/. Drugo z imenom Uni-Aas.si pa najdemo na naslovu http://www.uni-aas.si/, a je ločeno vpeta v posebno akademsko platformo Academia.edu https://www.academia.edu/ s povezavo https://uni-aas.academia.edu/. Mimogrede, Academia.edu je, kot se predstavljajo, namenjena predstavljanju raziskovalne produkcije javnosti, kar se mi zdi koristna ponudba.

Za splet Uni-Aas.si je značilna zelo sproščena vsebina, o čemer govori že moto v naslovu: »Zanimivosti, novice, trači, nasveti – vse to in še več!«, kar seveda ni prav nič sporno. Vprašam pa se, čemu tega ni bilo mogoče vključiti v spletno platformo UL ali pa jo tja vsaj povezati, namesto na splet Academia.edu.

Nisem obširneje brskal po spletu, ali ni morda podobne binarnosti najti še pri kateri od članic UL. Sumim pa, da bi najbrž našel še kaj podobnega. In tudi razlago sem si oblikoval, da namreč trenutna vsebinska paradigma spleta UL ne ponuja članicam vseh možnosti, ki jih od spleta pričakujejo in ki jih splet lahko nudi. Da tem pričakovanjem ni zadoščeno kaže tudi trend, da se npr. na Facebooku pojavlja vse več spletnih predstavitev članic ali organizacijskih enot UL. Sam se tej nedorečenosti pridružujem s pripombo, ki sem jo že ob podobnih oglašanjih zapisal, da npr. pogrešam možnost vgraditve blogerskih vsebin sodelavcev UL in seveda tudi vgraditev drugih možnosti povezovanja z družbenimi omrežji v splet UL. Morda bo to, da je vodenje UL ta trenutek v rokah učitelja iz Fakultete za elektrotehniko, torej s poudarjeno afiniteto za nove tehnologije, srečna okoliščina. In bo UL še več pozornosti posvetila na eni strani različnim oblikam dvosmerne prisotnosti na spletu in tudi učinkovitejši vlogi temu čemur smo nekoč rekli Računski center Univerze, danes pa je to najbrž Univerzitetna služba za informatiko.