100 najboljših znanstvenih blogov

Blogerstvu je mogoče pripisati pomembno vlogo v razvoju spletnih medijev, vendar naj bi v novejšem času nekoliko izgubljalo popularnost. Oblikovna in vsebinske pojavnost blogov je velika in dinamična in med njimi je znanstvenim blogom mogoče pripisati prav poseben pomen. Pogled na dobrodošlo listo 100 najpomembnejših znanstvenih blogov je dober dokaz njihove popularnosti in koristnosti še posebno, če se zamislimo nad učinki, ki jih je mogoče izkoristiti v izobraževanju.   

Proverbiarium 446

In teneris consuescere multum est.
Toliko je odvisno od (osvojitve) veščine v mladih letih.

Inter arma silent leges.
Med vojno molčijo zakoni.

Inter caecos regnat strabus.
Med slepimi kraljuje škilež.

Nemška vlada v podporo odprtega dostopa.

Nemško Zvezno ministrstvo za izobraževanje in znanost (BMBF) se je odločilo za oblikovanje strategije v podporo odprtemu dostopu. Kot pravi v predstavitvi iniciative ministrica Johanna Wanka naj bi "... rezultati raziskav, ki so financirane z davčnimi sredstvi, postali splošno in brezplačno dostopni. Znanstvena spoznanja je danes mogoče lažje predstaviti v javnosti. To omogočajo digitalni mediji in doseči moramo, da bo ta priložnost močneje izkoriščena..."

S patentom zaščiten sistem vrstniške presoje

Elsevier načrtuje spremembe v svojem sistemu vrstniškega ocenjevanja prispevkov. Pravo presenečenje (in tudi ugovore) pa je sprožila njihova rešitev v kateri so patentno zaščitili "sistem in metodo" ocenjevanja.

(Ali ste vedeli, da je med 19. in 25. septembrom Teden vrstniške presoje?)

Zmote o odprtem dostopu

Prof. Peter Suber nas vabi, da presežemo šest zmot o odprtem dostopu.

Mendeley Stats

Ker je blog medij dvosmerne komunikacije, tvegam in postavljam vprašanje: ali ima kdo izkušnje z Elsevierjevim orodjem Mendeley Stats, s katerim bi naj raziskovalec lahko premeril svojo vplivnost.  

Utapljamo se v znanju

Nekaj zanimivih trditev iz prispevka, objavljenega v Horizonu, reviji EU za raziskave in inovacije:

- da tonemo v podatkih dokazuje študija iz leta 2014, ko pravi da vsakih 30 sekund nastane nov članek,
- 70 000 člankov je bilo objavljenih o enem same  proteinu, p53,
- 90% znanstvenih člankov ni nikoli citiranih,
- le polovico člankov ob avtorjih, ocenjevalcih in urednikih revij še sploh kdo prebere.

Proverbiarium 445

Eximia est virtus praestare silentia rebus.
Izjemna vrlina je, da znamo molčati o stvareh.

Ex inferno nulla redemptio.
Iz pekla ni (od)rešitve.

Exitus acta probat.
Izid opravičuje delo.

Wikipedija vendar ni tako nezanesljiv vir informacij

Wikipedijo (W.) spremlja ob množici zagovornikov tudi druga, verjamem da manjša množica, ki jo odklanja ali pred njeno nezanesljivostjo celo svari. Kljub temu pa danes tudi veliko akademske publike sega po informacijah v W. posebno takrat, kadar bi radi na hitro pridobila osnovno orientacijo v polju znanja na izbrano geslo. Nedavno so M. Teplitsky in sod. dodali zanimiv in pomemben podatek v svoji raziskavi, da je namreč avtorjem zapisov v W. najpomembnejši podatek o zanesljivosti informacije dejavnik vpliva revije od koder informacijo zajemajo. Dalje pa, kar je prav tako zanimivo, da se med izbranimi viri vendarle pogosteje pojavljajo tisti iz virov, ki so v odprtem dostopu. Eden od soavtorjev, E. Duede, v svojem zapisu na blogu še poglobi celotno tezo. Dober argument v podporo odprtemu dostopu.       

Gradivo o visokem šolstvu in znanosti

Povzetke zanimivih člankov, gradiv in tudi fotografij o visokem šolstvu, znanosti, znanstveno-pedagoških in drugih delavcih, študentih, družbenem razvoju itd. najdete na novičarski spletni strani NSDLU. Za izbor in vsebino komentarjev odgovarja urednik  Bogomir Mihevc.

Proverbiarium 444

Ede, bibe, lude, post mortem nulla voluptas.
Jej, pij, igraj se, po smrti ni uživanja.

E duobus malis minus eligendum est.
Od dvojnega zla je treba izbrati manjše.

Ego spem pretio non emo.
Upanja ne kupujem z denarjem.

Naredimo znanje dostopnejše

Ob nedavni izkušnji, ko sem se čudil, kako lahko v dnevnem časopisju najdejo prostor tudi zelo nekorektne, celo zavajajoče informacije, me je zelo pritegnil tale članek z nasveti, kako je mogoče relevantno znanje narediti bolj transparentno in dostopno. Samo v pojasnilo mojega ogorčenja: pri omenjeni časnikarski izkušnji govorim o neracionalnem pisanju o škodljivih vplivih mleka kot sestavine človekove prehrane, ki je pod naslovom "Kravje mleko (je dobro za teličke)" izšlo v Delu 13. avgusta letos. No, k sreči so na omenjeno pisanje sledile kompetentne zavrnitve iz stroke.

Vendarle pa sem se prav ob tem primeru znova zamislil, kako pomembno je, da tudi objave znanstvenih raziskav najdejo pot do celotne javnosti, ne zgolj do kolegov raziskovalcev. In prav zato me je toliko bolj pritegnil članek Taitove in Wojcikove, ki zagovarjata odprti dostop kot mehanizem neoviranega posredovanja raziskovalnih dosežkov vsem, ki jih ti morda zanimajo. Veljati bi moralo ključno načelo t.i. odprte znanosti, da je znanje, ki nastaja v finančnem okolju javnega financiranja javna dobrina. Torej dostopna vsem, ki so jo kot davkoplačevalci vendarle že plačali.

Res pa je tudi, da bi stroke morale v večji meri vzpostavljati pretok znanja, ki ga ustvarjajo tudi po poti poljudnega pisanja. Zlasti zato, ker današnja praksa sili raziskovalce, da svoje dosežke prednostno objavljajo v angleškem jeziku. V okoljih manjših (zlasti neanglofonskih) narodov je zato toliko pomembnejše, da svoje dosežke predstavijo tudi v maternem jeziku. To sem pred časom v nekem drugem dialožnem tekstu že skušal poudariti. In še dragocenejše bo, če bo tak tekst pripravljen v poljudni, trde teorije in podatkov razbremenjeni obliki. Kot je to učinkovito izrazil Einstein: "If you can’t explain it simply, you don’t understand it well enough."       

Kako podpreti Odprti dostop

Vsekakor koristni napotki, ki jih prinaša Jisc, kako lahko pripomoremo k večji uveljavitvi odprtega dostopa v svojem okolju. 

Večja citiranost z OD

Nova študija objavljena v PLOS One sporoča, da so članki, ki so objavljeni v režimu odprtega dostopa (in tudi tisti, ki jih omejuje doba embarga v prvem letu po objavi) za petino pogosteje citirani kot članki, ki ostajajo v klasičnem, torej plačljivem dostopu. V raziskavi so skušali tudi izključiti nekatere ugovore, da so predhodne raziskave, ki govorijo v prid odprtemu dostopu, temeljile na nekritičnem izboru podatkov.   

Podatki organov EU

Podatkovno produkcijo institucij in delovnih teles Evropske skupnosti najdete v odprtem dostopu na spletu EU Open Data Portal, s tem, da ob njihovi uporabi korektno navedete izvor podatkov.

Ekonomski viri v odprtem dostopu

James Campbell, ekonomist in zagovornik odprtega dostopa, je na svojem blogu objavil spisek odprtodostopnih virov - člankov, knjig in repozitorijev s področja ekonomije.

Podatkovna ponudba izboljša citacijski izplen.

V raziskovalni srenji se ob objavi samih člankov vse bolj uveljavlja tudi omogočanje dostopa do raziskovalnih podatkov zadevnih raziskav. Nedavna bibliometrična študija v astrofiziki kaže, da je mogoče z omogočanjem dostopa do podatkov doseči za članke boljši citacijski izplen.

Proverbiarium 443

Caecis hoc satis clarum est. 
To je dovolj jasno tudi slepcem.

Calamitas virtutis occasio est.
Nesreča je priložnost za pogum.

Calles antiquos serves, veteres et amicos.
Varuj pradavne poti in stare prijatelje.

 

Koristni (poučni) linki

Nekaj zelo koristnih povezav do spletov z izobraževalnimi vsebinami najdete >tukaj  in >tukaj.