Materinščina je ena...

V zadnjih tednih se je v medijih okrepila razprava o pomenu maternega jezika, konkretno slovenščine, v našem akademskem okolju. Tematika, v ozadju sicer trajno prisotna, je močneje stopila v ospredje zaradi najavljene prenove univerzitetne zakonodaje, ki naj bi bolj na široko kot doslej odprla vrata tujim jezikom, predvsem seveda angleščini, v naše visokošolske predavalnice. Temo so v nekaj zaporednih prispevkih v dnevnem časopisju obdelovali tako člani akademske skupnosti, posebno izrazito slovenisti pa predstavniki resornega ministrstva, a vrh razprave je vsekakor bil obsežnejši prispevek rektorja ljubljanske Univerze v SP časnika Delo.

Tema je nedvomno pomembna, zadrežna pa zato, ker je kljub notranji konfliktnosti mogoče pritrjevati argumentom obeh strani.  Prav zaradi tega se ne želim ujeti v past kritik, saj nimam absolutnih ugovorov.

Najbrž bi bila koristnejša od trde kritike predvidenih ukrepov v novem zakonu s strani posameznih razpravljavcev njihova ponudba alternativnih rešitev za sporne ukrepe pri sicer smiselnih ciljih, ki jih želi zakon uveljaviti. Po svojem razumevanju npr. ne morem ugovarjati predavanjem (tudi v obsežnejšem penzumu) eminentnih raziskovalcev iz tujine na naših univerzah v njihovem maternem  jeziku pa če je ta angleščina, francoščina ali kitajščina. Kot se mi na drugi strani zdi sporno predavanje slovenskega predavatelja v angleščini, ko je ne obvlada na ravni »drugega maternega jezika«, torej v katerem ni sociolingvistično identificiran, kot temu rada reče stroka.        

Prav zato, ker v svojem razumevanju problematike težko najdem ugovore s katerimi bi lahko pobijal nasprotujoče si teze drugih razpravljavcev naj se omejim na zgolj en argument, ki pa ga v prebranem pisanju pogrešam, pomeni pa močno utež v tehtanju pomena vzdrževanja in utrjevanja maternega jezika (in to katerekoli materinščine, ki jo ljudje želijo v splošnem ugašanju svetovnega jezikovnega nabora vendarle ohraniti) pri pouku in v znanosti. Predvsem zaradi dogajanja, ki smo mu sicer že priče, ki bo pa jutri splošna, prevladujoča praksa.

V mislih imam trend vse močnejše krepitve t. i. strojnih prevajalnikov, ki postajajo vse učinkovitejši, zanesljivejši in v obliki simultane zvočne komunikacije (tekst --> govor; govor --> govor)  izjemno obetavni. Iz lastne izkušnje, ki seveda ni ne jezikoslovna in ne računalniška, ampak izrazito uporabniška, čutim,  da je kvaliteta prevedenega izrazito vezana na obseg napora lokalnih razvijalcev teh prevajalnikov in seveda na razvitost prevajalnih algoritmov. Do takega vtisa me je pripeljala tudi izkušnja, ko je določen tekst, ki sem ga prepustil v strojno prevajanje, bil kvalitetnejše preveden, če sem kombiniral več izvornih in ciljnih jezikov.

Pri Google prevajalniku prostodušno priznavajo, da vsi jezikovni pari v njihovem naboru preko sto jezikov zdaleč niso enakovredni, ne v zvestosti prevoda in ne v njegovi transparentnosti. Tako naj bi bila posebno učinkovita para francoščina v angleščino ali italijanščina v angleščino. Posebno mi je ta razlika v učinkovitosti padla v oči, ko sem primerjal uspešnost prevedenega teksta v evropskem prevajalniku iTranslate, ki vzporedno ponuja več prevodov, najverjetneje produktov različnih prevajalnih algoritmov.  

Laično si predstavljam, da ko bodo prevajalni algoritmi še bolj dorečeni in ko bodo spletne prevajalnike povezali z najmočnejšimi tekstovnimi podatkovnimi bazami npr. z računalnikom Watson, bo seveda učinkovitost predvsem pa dorečenost prevedenih tekstov še večja.

In tu smo v koraku, ko postane pomembna zaveza vsakega ustvarjalca zapisanega teksta, ki želi ohraniti svoj jezik tudi v prihodnje, da svoj tekstovni proizvod, zlasti ko gre za strokovni tekst oblikuje tudi v svojem maternem jeziku. Govorim o ZAVEZI. In tako kot vsakemu aspirantu v znanosti njegovi učitelji in starejši vrstniki zelo kmalu in prednostno dopovedo, da mora za učinkovit prenos in s tem prodor njegove misli, ideje ali inovacije, zadevo zapisati v jeziku z največjim znanstvenim bralskim zaledjem, t. j. v angleščini, bi bilo treba vsakemu avtorju iz neangleškega zajetja istočasno zabičati, da ta tujejezični prispevek vzporedno pripravi tudi v svojem maternem jeziku. In seveda, da poskrbi, da ta verzija teksta najde enakovredno pot do bralstva (in tudi do vseh digitalnih prevajalnih strojev). Tudi v tej luči se pokaže, kako pomembna je iniciativa odprtega dostopa do vsakega znanstvenega testa, predvsem takega, ki je nastal v okolju javnega financiranja.

Prav enako zahtevo naslavljam na vse učitelje, da svoje učne materiale, klasične papirne ali digitalne, obvezno pripravljajo v slovenskem jeziku. 

Brez velikih besed o narodni zavesti je dovolj zavedanje, da le intuitivno obvladovanje maternega jezika zagotavlja vrhunsko kognitivno moč in da nam bo v prihodnjem obdobju vse obvladujoče IT zagotovljena enakopravna udeležba v globalnem pretoku inovativne misli le z visoko razvito, akademsko zrelo materinščino.

Vse glasnejši so, odločni pa še ne dovolj

Na nedavnem bruseljskem srečanju evropskih ministrov za znanost (27. in 28. maja)  je bilo slišati močan glas podpore Odprti znanosti. Žal vsemu temu deklarativnemu priklanjanju idejam odprtosti manjka legalistična komponenta. Kot kaže so lobiji založniških interesov še vedno dovolj močni, da onemogočajo ključni korak, ki bi s pravno normo vsem "zaukazal" odprtost javno finaniranega znanstvenega snovanja.     

Terrapattern - slikovni arhiv za ustvarjalce

Srečevanje umetnosti, znanosti, tehnologije in kulture je ugodna priložnost za iskanje novih idej v podobah. Temu je namenjen projekt Terrapattern, arhiv satelitskih posnetkov, ki jih povezuje skupno likovno ozadje. In arhiv je k sreči v odprtem dostopu.  

F1000 Research

F1000 Research je platforma odprte znanosti za objavljanje člankov, posterjev in prezentacij, ki obravnavajo znanstvene, translacijske in klinične raziskave v naravoslovju in medicini. Po objavi so članki prepuščeni v odprto sovrstniško presojo (peer revirew).  Na primeru vzorčnega članka J. P. Tennanta in sod. o odprtem dostopu si je mogoče ogledati način objave in ocenjevanja. 

Podatkovna baza prispevkov v OD

Na spletnem naslovu TIM2 - Library Laboratory lahko preiskujemo prispevke v revijah odprtega dostopa. Podatkovno bazo so razvili na avstralski University of Southern Queensland in je trenutno na voljo v beta verziji pa vsebuje že 16 milijonov vnosov.

Proverbiarium 431

Si vis amari, ama!
Če hočeš biti ljubljen, ljubi!

Si vis pacem, para bellum.
Če želiš mir, se pripravljaj na vojno.

Stat tibi in corde silex.
V srcu imaš kamen.

285 ustanov ugovarja novi Elsevierjevi politiki OD

Novim, zaostrenim pogojem uporabe člankov, ki so objavljeni v Elsevierjevih revijah, v odprtem dostopu (OD), ostro ugovarja 285 raziskovalnih in izobraževalnih ustanov po svetu s podpisom posebne izjave.

Zlasti je nerazumno podaljševanje t.i. embargo obdobja, to je časa od objave prispevka do njegovega prehoda v OD. Kakršnokoli omejevanje dostopnosti je v temeljnem nesoglasju s ključno idejo OD, ko naj aktualno znanje vzpodbuja k ustvarjanju novega znanja. Zato naj ne bo cilj zgolj zmanjševanje embarga, ampak njegova ukinitev. 

Proverbiarium 430

Sacra populi lingua est.
Jezik je narodu svet(inja).

Saepe mora remedium est mali.
Pogosto je odlašanje zdravilo proti težavam.

Saepe tulit lassis sucus amarus opem.
Pogosto je utrujenim dobro del tudi grenak sok.

Zaostajanje akademskega sveta

Citiram zadnji stavek iz zanimivega članka v reviji Forbes:  "...fascinanten je komentar, da se akademski svet, iz katerega izvira sodobni splet, najbolj upira spremembam in je med zadnjimi pri osvajanju internetne revolucije." Avtor Leetaru se sprašuje (in skuša tudi odgovoriti), zakaj akademsko okolje ne sprejema odprtega dostopa.

Proverbiarium 429

In audaces non est audacia tuta.
Proti pogumnim ni dovolj pogum.

In alium quendam orbem delatus sibi videbatur.
Zdelo se mu je, da je prestavljen  v drug svet.

In bonum virum non cadit mentiri.
Časten mož ne laže.

Ozadje piratskih arhivov

Justin Peter na zanimiv način osvetli ozadje nastajanja piratskih arhivov, ki pretresajo znanstveni založniški svet. V prispevku najdemo tudi povezavo do obsežne analize tematike izpod peresa Johna Bohannona, ki je bila objavljena v reviji Science in kjer najdemo še dodatne koristne povezave do branja o aferi, ki trenutno buri znanstveno srenjo. Objavljena pisanja predstavijo tudi pomembnost rešitev, ki jih za stvar znanstvene dostopnosti prinaša odprti dostop (OD), a istočasno opozarjajo tudi na negativne posledice "obvoznega" nelegalnega dostopa do znanstvene ustvarjalne dediščine za projekt OD. Ne glede na sporno odtujitev avtorskih pravic, ki jo piscem vsiljujejo komercialni založniki.