Zanesljivost kolegialne presoje

Kot se povečuje nezaupanje v kolegialno oceno (peer review) iščejo založbe zanesljivejše načine presoje znanstvenih prispevkov. Pri tem skušajo nekatere revije v večji meri uveljaviti t.i. dvojno slepo presojo (double-blind peer review) pri kateri avtorji ne vedo, kdo jih presoja in tudi recenzentom ni sporočena identiteta avtorjev.  Ta način je bolj popularen v družbenih vedah, manj je v uporabi v naravoslovju. Seveda tudi tak pristop spremljajo pasti. Ena večjih je možnost, da seveda recenzent, ki bi naj poznal področje v katerem razsoja zelo verjetno prepozna avtorj(a)e. In seveda s tem postane zadeva sporna, ker se ocenjevalec odloča obremenjen s tem podatkom. Dodatno k temu je pri tem nevarnost dvojna, da je recenzent pravilno uganil avtorja ali pa je pogrešil; obakrat bo presojanje obremenjeno enkrat z napačno predpostavko, drugič z odločanjem ob prepoznanem avtorju. Seveda je težko obraniti iluzijo, da v večini primerov to ne bo imelo nikakršnega učinka na objektivnost presoje, bodisi, da gre za benevolenco pri presoji ali za izrazitejšo kritičnost pri ocenjevanju. Zanimivo je, da avtorji, ko so  imeli na voljo, ali se odločijo za dvojno slepo presojo ali za odprto identifikacijo večinoma niso izbrali slepe presoje. Kot bi načrtno ali nezavedno vendarle želeli, da recenzent ocenjuje tudi njihov dotedanjih opus; ta slednja podmena je seveda moj zelo oseben pomislek.    

Kako ustvariti odprtodostopno revijo?

Če vas zamika, da bi izdali svojo odprtodostopno revijo vam bo morda v pomoč infografika, ki jo ponujajo tukaj.

Brskanje v DOAJ nekoliko drugače

DOAJ - Directory of Open Access Journals - dodaja na svojem blogu nekaj  dodatnih možnosti brskanja po naborih razpoložljivih revij. 

Springerjev odmeven prispevek k OD

Vsekakor je mogoče založniški hiši Springer priznati posebne zasluge, ki jih ima pri uveljavljanju odprtega dostopa. Z vključitvijo BioMed Central založbe pred časom v svoj okvir in z lastnim konceptom SpringerOpen iniciative izstopa med velikimi svetovnimi akademskimi založbami. Pravkar slavi vzpodbuden rezultat 200.000 v odprtem dostopu objavljenih člankov.

Poznate DASH?

Vsekakor je vredno, da (s)poznate DASH - Digital Access to Scholarship at Harvard,  ne nazadnje tudi zato, ker ga upravlja prof. dr. Peter Suber, ena osrednjih osebnosti gibanja odprtega dostopa sploh. Več o samem repozitoriju pa si lahko preberete tukaj in spoznate vzorčni primer kako lahko akademska ustanova uveljavi vse prednosti odprtega dostopa do različnih avtorskih vsebin.

Proverbiarium 350

Igni probatur aurum, virtus miseria.
Zlato se preskuša z ognjem, pogum z nesrečo.

Ignoramus et ignorabimus.
Ne vemo in ne bomo vedeli.

Ignoscito saepe alteri, numquam tibi.
Pogosto oprosti drugim, sebi nikoli.

OA v socialnem mrežju

Po Petru Subru povzemam spiske nekaterih socialnih mrežnih medijev o odprtem dostopu – OD (Open Access (OA)

Blogi o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Blogs_about_OA

Twitter naslovi za odprti dostop:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Twitter

Google+ strani  o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Google.2B

Sicer pa na tej strani Wikipedije najdete tudi povezave še do nekaterih drugih omrežnih naslovov OD

Izzivalna medicinska revija

Odmevni madžarski promotor IT v medicini Bertalan Meskó najavlja izzivalno revijo The Medical Futurist, s katero želi nedvomno vzpodbuditi delavce v medicini k izkoriščanju možnosti,  ki jih ponuja digitalna tehnologija. Dr. Mesko je tudi znan po svojem blogu Science Roll, deluje v Google+, rad pa se tudi oglaša na Twitterju.

Research Information o OA

Avgustovska/septembrska številka revije Research Information je tokrat prednostno posvečena odprtemu dostopu (Open Access – OA).

Open Access Academy

Če vas še vedno bega kakšno vprašanje, ki zadeva odprti dostop (Open Access) potem vam predlagam, da se  vključite v Open Access Academy in si privoščite kratek tečaj. Sicer pa boste v tej akademiji našli še marsikaj zanimivega. 

Populariziranje znanosti

Razširjanju znanstvenih dognanj v javnosti je namenjen portal PUBLISCIZE. Vključite se lahko kot raziskovalec, ki želi širiti svoja spoznanja, kot organizacija, ko to želi v širšem kontekstu ali kot znanstveni navdušenec, ki želi spremljati aktualna sporočila.

Izziv vsem v E-izobraževanju

Znova se nam obeta odličen izobraževalni dogodek. Centralna tehniška knjižnica in partnerici (NUK in UL) pripravljajo v oktobru strokovno srečanje knjižničarjev z naslovom
E-IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE.
Domačim predavateljem se bo po videokonferenčni zvezi pridružil tudi Willem van Valkenburg (Manager Production & Delivery at TU Delft Extension School) s temo “Open and Online Education: What, Who and Why (subtitle: and how libraries can lead)”.
Prisrčno vabljeni so učitelji in pedagoški sodelavci. 

Proverbiarium 349

Mentiri non didicere ferae.
Živali se niso naučile lagati.

Merces ultroneae putent.
Preveč ponujano blago smrdi.

Me sol, vos umbra regit.
Mene vodi sonce, vas senca.

O slovenski blogariji

Po dolgem času je v naših javnih medijih znova nekaj besede o blogerjih v Sloveniji. Moj priljubljeni novinar Kučić objavlja v Delu svoje razmišljanje o krizi slovenske blogosfere. Sam sem žalosten, ker se praksa blogov v RS ni bolj uveljavila v strokovni in znanstveni spletni publicistiki. Saj je bilo nekaj poskusov, celo nekaj odličnih začetkov (primer Nove biologije), vendar je zadeva skoraj zamrla. Pred časom sem se trudil, da bi slovenske blogerje v stroki povezali v nekem metablogerskem okolju, npr. v slovenskem agregatorju kot jih poznamo v tujini npr. v Research Blogging, ScienceBlogs  ali v Scientopia.  Ali kot to počno revija Scientific American v svojem agregatorju The Network Central, revija Wired v Wired Science Blogs oz. OA založnik  PLOS v   PLOS Blogs. Naša tiha ambicija je bila, da tak domač agregator morda s časom postane zasnova spletnega, torej odprtega kolegialnega ocenjevanja (peer review) za avtorje znanstvenih prispevkov. Ideja, kljub vključitvi javnih ustanov v načrtovanje, ni zaživela.

Tablice… za kaj le…?

Kolega Miro Pušnik je na FB postavil vprašanje:

…pa kaj bodo delali s tablicami?

In nisem se mogel premagati, da bi ne priložil komentarja… Bom vesel, če naju kdo pouči, da se motiva!

To je pa res dobra novica!

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je s 1. julijem sprejela nova pravila pri objavljanju zapisov povezanih z njenim delovanjem. Članke, kjer so avtorji ali soavtorji sodelavci WHO oz. dela avtorjev, ki jih je financirala WHO bodo objavljena v režimu odprtega dostopa (OA). To zagotavlja obveza, da so dela pripravljena v Creative Commons licenčni verziji in da je zagotovljeno deponiranje članka, kjerkoli bo že objavljen,  v bazi Europe PubMed Central z najdaljšim OA embargom 12 mesecev.