Ponovimo terminologijo odprtega dostopa

V junijski številki svojih SPARC novičk nas prof. Peter Suber v prispevku The rise of libre open access  najprej opozori na živahno dogajanje v gibanju odprtega dostopa (OD), ki smo mu letos priča v svetu, nato pa s sprehodom skozi različne oblike odprtodostopne znanstvene publicistike ponovi nekaj ključnih terminoloških pojmov vezanih nanjo. Pri pojmu odprtega dostopa (angl. “open access”) Suber slej ko prej ostaja zvest definicijam BBB  in nato opiše zeleno in zlato obliko OD, ki jima nato doda še atribute za kategoriji “brezplačnega” (“gratis”) in “prostega” (“libre”) OD.  Zeleni OD zagotavljajo članki ponujeni v repozitorijih, ne glede na to ali so vrstniško ocenjevani, ali so dostopni brezplačno ali odprto, kako so financirani, pod kakšno dobo zapore so, ipd.  Zlati OD ponujajo revije ne glede na poslovni model, ki je v ozadju. Oznaki zelenega in zlatega OD sta torej opredeljeni z nosilstvom informacije (medija) in nimata nič z dodanima oznakama “brezplačno”/”prosto”, kjer prva (“brezplačno”) pomeni, da bralec delo lahko prebira brezplačno, a ga pri drugih uporabah omejujejo avtorske pravice, druga (“prosto”) pa da ob pravici do brezplačnega branja lahko ima delo tudi sproščene nekatere avtorske pravice. Da npr. bralec lahko delo bere in tudi drugače uporablja, vendar mora za druge uporabe citirati avtorja (CC-BY), ali pa da lahko delo uporablja brez vseh omejitev (CC-O). Povzemimo: pri OD govorimo torej o štirih kategorijah: “brezplačen zeleni OD”, “brezplačen zlati OD”, “prost zeleni OD” in “prost zlati OD”.