Simile claudicans.
Slaba primerjava.
Similia similibus cognoscuntur.
Podobno prepoznamo v podobnem.
Similia similibus curantur.
Podobno se zdravi s podobnim. (Načelo homeopatije)
Weblog (blog) namenjam kontaktom z družino, prijatelji in študenti. Naslov skuša povedati del cilja: je skrajšana sintagma za vseživljenjsko učenje - "life long learning". A blog (the title is for "Life Long Learning") I'll use for contacting my family, friends and students daily (or weekly or monthly...)
Simile claudicans.
Slaba primerjava.
Similia similibus cognoscuntur.
Podobno prepoznamo v podobnem.
Similia similibus curantur.
Podobno se zdravi s podobnim. (Načelo homeopatije)
Tisti, ki pišete svoje bloge v angleščini se boste lahko zabavali nad tole analizo vašega ustvarjanja.
Na portalu Scitable (projekt Nature Education) najdete uporabno e-knjigo “English Communication for Scientists”, ki je prednostno napisana z mislijo na one, ki jim angleščina ni materni jezik. Posamezna poglavja govorijo o osnovah sporazumevanja v znanosti, o učinkovitem sporočanju, o prepoznavanju posebnosti vsakokratnega avditorija, o pisanju in govoru za različno publiko, o korakih pri pisanju znanstvenega članka, o znanstvenem dopisovanju, o učinkovitem ustnem nastopanju, o sodelovanju na konferenčnih prireditvah in o komunikaciji v predavalnici.
Na svoji spletni strani Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) najavlja 4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«. Posvet bo 27. in 28. oktobra 2010 v hotelu Union v Ljubljani. Se tam torej vidimo?
Peter Scott nas tokrat opozori na uporabno orodje za upravljanje naše zbirke e-knjig. Calibre je odprtokodni upravljavec za e-knjige, spreminja njihove različne formate, jih prilagodi popularnim e-bralnikom (npr. Kindle, Sony Reader, Nook), ali pa omogoča njihovo branje na lastnem prikazovalniku. Za nameček omogoča tudi branje e-časnikov oz. jih spreminja v e-knjižno obliko.
Uporabniki odprtega dostopa bodo gotovo z zanimanjem segli po bibliografiji “Transforming Scholarly Publishing through Open Access: A Bibliography”, ki jo je pripravil Charles W. Bailey, Jr., sicer znan tudi kot avtor spleta Digital Scholarship. Delo je pri Amazonu na voljo v knjigi z mehko vezavo, seveda pa je na voljo tudi v odprtem dostopu na spletu.
Hominem experiri multa paupertas iubet.
Revščina sili človeka, da mnogo prenese.
Hominem naturae oboedientem homini nocere non posse.
Človek, ki uboga naravo, ljudem ne more škodovati.
Homines amplius oculis quam auribus credunt.
Ljudje bolj verjamejo očem kot ušesom.
Tale Googlov iskalnik - OAJSE vam bo omogočil iskanje v 3627 revijah, ki so v odprtem dostopu. Spisek vseh dostopnih revij najdete na tej spletni strani.
V sporočanju znanstvenih vsebin se uveljavlja zanimiva kombinacija video vsebine in zapisane znanstvene objave (običajno dostopne v odprtem dostopu) z imenom “pubcast”. Posrednik take oblike znanstvene komunikacije je npr. portal SciVee.
Principia omnia rerum sunt parva.
Začetki vseh stvari so majhni.
Principiis consentit exitus.
Konec je skladen z začetkom (Zadeva je skladna).
Principium dimidium totius.
Pričetek je polovica celote.
Kakšno leto nazaj se je v informacijskem prostoru oblikovala iniciativa vzpostavitve odprtega raziskovalnega in avtorskega identifikatorja - ORCID (Open Researcher and Contributor Identifier), ki je od nedavna tudi že pravno formalizirana kot neprofitna organizacija. Eden izhodiščnih ciljev pobude je bil v razreševanju nejasnosti z imeni avtorjev raziskav, se pa z napredovanjem sistema sledenja avtorskega opusa in ustvarjanjem registra lahko koristno vključi v spremljanje raziskovalnega procesa vse do ravni njegovega vrednotenja. ORCID danes podpira več kot 115 organizacij iz akademskega, poslovnega in vladnega sveta.
V oktobru se nam obeta prireditev TEDx Ljubljana, zato spremljajte spletno mesto, kjer bodo kmalu objavljene podrobnosti.
Non intellecti nulla est curatio morbi.
Za neprepoznano bolezen ni zdravila.
Non intelligunt homines, quam magnum vectigal sit parsimonia.
Ljudje ne uvidijo, kako velika dobit je varčnost.
Non licet in bello bis peccare.
V vojni ni dovoljeno ponoviti napako.
Kot kaže se nam letos v Sloveniji obeta nekoliko pogumnejše soočenje z globalno sicer zelo živahnim gibanjem odprtega dostopa. V današnji Delovi Sobotni prilogi (04. sept. 2010) beremo lahko dobrodošel prispevek dveh ameriških slavistov o tem fenomenu zadnjih let, v oktobru pa je v Ljubljani napovedano prvo posvetovanje z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v organizaciji Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Gibanje odprtega dostopa, kot lahko preberemo tudi v SP, je zaživelo v zadnjih letih kot iniciativa, ki naj sprosti omejitve v dostopnosti določenih del pisne intelektualne lastnine, ki jih uveljavlja zakonska zaščita, t.i. copyright. V najpogostejši rabi uporabljamo pojem odprtega dostopa za označevanje neplačnega dostopa do posebne kategorije zapisnih del, predvsem ocenjevanih (»peer reveiwed«) znanstvenih prispevkov. V precejšnji meri se pojem prekriva s pojmom odprte vsebine (»open content«), ki določa rabo in ponovno rabo, kot jo dovoljujejo nekatere od licenc Ustvarjalne Gmajne (»Creative Commons«).
Pazljivega bralca bo morda zmotila neskladnost v gornjih vrsticah, ko uvajam temo s predstavitvijo posveta o »prostem dostopu«, potem pa nenadoma preidem v uporabo sintagme »odprti dostop«. Posredi je terminološka razlika, ki še išče soglasja. Besedna zveza Odprti dostop ima namreč korenine v širši družini podobnih pojavov t. i. Odprtega gibanja (»open movement«), katerih skupna lastnost je neoviran, nediskriminiran dostop do vsebin in znanj, npr. »odprta koda« (»open source«), »odprta znanost« (»open science«), »odprti podatki« (»open data«), »odprti učni materiali« (»open courseware«) idr., medtem ko je zveza »prosti dostop« zelo udomačena v knjižničarski praksi in pomeni neoviran, zlasti fizično neoviran dostop do pisnih virov (revije ali knjige so npr. v knjižnicah v prostem dostopu). Prav je, da ohranjamo torej obe zvezi, vendar »odprti odstop« predvsem v povezavi kot jo uporablja Harnad, eden utemeljiteljev celotnega gibanja . On zagovarja namreč smiselnost dveh pojmov: »odprti dostop« (»open access«) in »svobodni dostop« (»free access«), pri čemer bi ob dosegi soglasja morda lahko v slovenščini za slednjega uporabili tudi besedno zvezo »prosti dostop«, vendar le, če to ne sesuje pojmovne niše iste sintagme, ki jo ta zaseda v bibliotekarstvu. Ker bi bilo koristno to terminološko dilemo razrešiti vabim bralce k razpravi o tej temi.
Praksa odprtega dostopa se udejani pravzaprav šele z dostopnostjo vsebin na spletnem mediju, pri čemer prav digitalizacija vsebin ponudi celotno paleto koristi, ki jih znanost lahko pričakuje od koncepta odprtosti. V desetletju odkar se uveljavlja ta paradigma me je pravzaprav presenečala počasnost njenega uveljavljanja. Seveda mi je razumljiv vpliv opozicije, ki jo ustvarja založniška srenja klasične revijalike. Kljub temu pa tudi potem, ko so se pričeli kopičiti dokazi o učinkovitem povečevanju odmevnosti v odprtem dostopu objavljenih vsebin v primerjavi z objavami iz klasičnega dostopa, kar je seveda ključna dobit za avtorja, zagovorniki zaman iščejo odgovor, čemu se raziskovalci tako obotavljivo odločajo za to obliko predstavljanja svojih rezultatov. Ker se bom k tej temi še vračal vsaj do oktobrskega posveta bi tudi ob težavah pri uveljavljanju odprtega dostopa med raziskovalci in avtorji povabil bralce h komentarjem tega vprašanja. Zdi se mi, da je še zlasti slovenski informacijski prostor relativno rezerviran do možnosti, ki jih daje odprti dostop.
Danes odpira odprtodostopni revijalni založnik Public Library of Science (PLoS) domovanje mreži znanstvenih blogov PLoS Blogs. Mreža je že vključena tudi v zbirnik scienceblogging o katerem sem pisal nedavno.
Svojim spremljevalcem (followers) v branje toplo priporočam blog Bibliotekarska terminologija, ki ga pripravlja bloger, tviterat, knjižničar in leksikograf Ivan Kanič.
Znanost je osvojila blogosfero, ali pa je blogosfera zasvojila znanstvenike. Pew Research Center ugotavlja v svoji študiji, da znanstvene teme predstavljajo 10% vsebin v blogosferi, v kontrastu z vsega 1% znanstvenih vsebin, ki jih objavijo klasični mediji. Guardian je časnik, ki se tega izraziteje zaveda, zato je namenil poseben in nov prostor mreži znanstvenih blogov, Guardian Science Blogs (povzemam po Bori Zivkovicu).