četrtek, julij 22, 2010

V slovo

Danes sem žalosten. Odšel je moj učitelj in, drznem si to izreči, kasneje prijatelj prof. dr. Jože Spanring. Ko učitelj prenaša znanje učencem na način, ko jim ne posreduje zgolj vsakokratne vsebine, ampak jih opremi z veščinami njegovega dograjevanja in poglabljanja, potem je storil največ, kar je mogoče. Ko si danes ob novem znanju, ki ga pridobivam, prikličem spomin na učitelja, o tem kako me je znal navdušiti za novosti in prav tako opozoriti na kritičnost do sporočenega, potem vem, da sem srečal Učitelja. In tako sem doživljal Jožeta, ko me je ob različnih priložnosti, najprej še pri formalnem pouku, kasneje pa ob številnih klepetih o najinem skupnem interesu, navduševal za informatiko. Imel je veliko znanja in znanj, sam sem bil deležen njegovih bogatih vedenj in idej predvsem o tem kako pomembna je informacija in kako izzivalen je dostop do nje. Jože, hvala.     

1 komentar:

  1. Z veseljem zahajam na vaš iskrivi blog, tokrat pa me je zapis pretresel. Tudi meni ostaja Jože v spominu kot navdušujoči učitelj in kasneje kolega na fakulteti. Takega človeka ne moreš pozabiti!

    OdgovoriIzbriši