Arhiv razgovorov z britanskimi znanstveniki

Še en projekt Britanske knjižnice: Oral History of British Science. Arhivirali bodo obsežne intervjuje (v trajanju 10 do 15 ur) z 200 vodilnimi britanskimi znanstveniki, ki so zaznamovali svetovno znanost.

UK Web Archive

British Library v partnerstvu še z nekaterimi britanskimi knjižnicami vzdržuje UK Web Archive. Namen arhiva je shranjevanje spletnih strani, ki objavljajo raziskave, vsebujejo podatke o raznolikosti življenja, interesov in aktivnosti v Veliki Britaniji in prinašajo spletne inovacije. Sem sodijo tudi različne vsebine sive literature, s spremenljivo vendar pomembno informacijo.

Proverbiarium 152

Tibi omne est exedendum.
Vse to moraš pojesti. Tudi: Kar si skuhal, moraš pojesti.

Timeo hominem unius libri.
Bojim se človeka ene knjige (t.j.: ki je prečital le eno knjigo).

Timor animi auribus officit.
Strah v duši zapira ušesa. Tudi: Plašnega ne moreš opogumiti.

Symphony of Science

Ob tej pesmi vstanem in se nato ponižno priklonim.

Facebook za raziskovalce

Da gre za “Facebook za raziskovalce” pravi The New York Times, ko opozarja na spletni portal ResearchGATE. Pa počakajmo, ali se bo ta napoved tudi uresničila.

Research Blogging Award 2010

Na blogerskem portalu Research Blogging so razgrnjene liste letošnjih nominirancev za najboljše bloge v 20 kategorijah.

V organizaciji, združenju ResearchBlogging.org se povezujejo blogerji, ki v svojih blogih poročajo o raziskovalnem delu s statusom resnega raziskovanja, torej takega, ki je vrednoteno v postopkih vrstniškega ocenjevanja (peer review). Bloger, ki je član združenja in o takem delu piše, lahko svoj zapis označi s posebno ikono. 

Lista nominirancev vam omogoča dostop do najodličnejših blogov, ki poročajo iz in o znanosti in sodijo v skupnost preko 1000 blogov registriranih v združenju. 23. marca bo sporočen izbor letošnjega zmagovalca Research Blogging Award. 

Tezaver bioloških imen

Biologi - taksonomi, klasifikatorji in tudi ostali bodo veseli novega spletnega pripomočka - iskalnika uBio. Najprej za uvod nekaj splošnih podatkov o projektu uBio. V njem so zbrana in urejena biološka imena – zgodovinska in aktualna, ob tem pa vodi portal do številnih povezav, pomembnih za taksonomijo in študij biološke različnosti. V kratkem informativnem videoklipu boste našli koristne dodatne napotke.

e-knjige drugače…

Nov veter na trgu e-knjig? Založba Macmillan je pripravila novo obliko elektronske knjige, ki je vezana na partnerstvo z Applom, konkretneje na prihajajoč bralnik iPad. Model DynamicBooks bo zlasti dobrodošel za učbenike. Učitelj bo lahko namreč spreminjal in dopolnjeval tekst, kot nam to predstavlja na svojem blogu L. Dignan.

O odprti znanosti

Morda pritegnem koga k razpravi o Odprti znanosti.

O prihodnosti informatike

Spisek 20 Great Talks on the Future of Information, ki ga ponuja portal OnlineCollege, vsebuje nekaj predavanj, ki so brez dvoma mejniki v predstavitvi razvoja informatike. 

Iskalnik prezentacij

Ob poplavi specializiranih iskalnikov smo zdaj dobili še takega za iskanje prezentacij, saj veste, to so tiste datoteke s podaljškom .ppt ali .pps in jih pripravljamo bodisi z orodjem MS Powerpoint, vse več pa tudi z orodjem iz računalništva v oblaku, z Google Docs ali pa s Slideshare. Za vsak dan jim rečemo kar “slajdi” (to še iz časov, ko smo prezentacije pripravljali z diapozitivi).  No in za iskanje prezentacij imamo zdaj na voljo SlideFinder.

Proverbiarium 151

Quod periit, periit.
Kar je propadlo, je propadlo.

Quodque tibi nolles, aliis fecisse caveto;
quodque tibi velles, allis praestare studeto.
Česar ne bi želel sebi, ne stori drugim;
kar želiš sebi, naredi drugim.

Quod rarum, carum.
Kar je redko, je drago.

Citiranost slovenskih raziskovalcev

Po sledi tvita kolege Tilna Mandlja bralce usmerjam na SICRISov pregled citiranosti slovenskih raziskovalcev v Web of Science z obdobje od leta 1994 do danes.   

Webometrika 2010

Španska agencija El Consejo Superior de Investigaciones Científicas (CSIC) je javna ustanova, v veliki meri primerljiva z našim ARRSom, v Evropi pa zelo prepoznavna. Med drugim zdaj njen specializiran institut CINDOC že nekaj let pripravlja odmevne primerjalne razvrstitve visokošolskih učnih in znanstvenih ustanov po svetu pri čemer presojajo zlasti njihovo spletno vidnost, metodologija pa je podrobneje opisana na spletih posameznih baz . Tako zdaj dvakrat na leto objavljajo Ranking Web of World Universities (RWWU), ob tem pa še Ranking Web of World Research Centers (RWWRC), rangiranje poslovnih šol (RWWBS) in zdravstvenih ustanov (RWWH). Nekoliko mlajši je indeks rangiranja svetovnih odložiščnih baz – repozitorijev (RWWR).  Analitiko razvrščanja v bazah in druge novice prinaša tudi poseben blog.

V letošnjem RWWU najdemo ljubljansko Univerzo znova zelo visoko uvrščeno, na 155. mestu od 8.000 razvrščenih univerz. Na 512. mestu je Univerza Maribor, 2.463. Primorska Univerza in na 3.422. Univerza Nova Gorica. V bazi razvrstitve 2.000 raziskovalnih institutov RWWRC so med vidneje uvrščenimi na 125. mestu ARNES, na 143. Institut Jožef Stefan in na 611. mestu Raziskovalni Center SAZU. Žal se v indeksu odložiščnih baz RWWR, v primerjavo je vključenih 400 baz, pojavlja na 390. mestu (oz. v indeksu institucionalnih baz na 362. mestu) le baza ePrint FRI na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, kar kaže na to kako slabo razvito informacijsko infrastrukturo tega tipa imamo oz. posledično, kako slabo izkoriščamo njen promocijski vidik.

Raziskovalni podatki v digitalni dobi

Na portalu - kolektivnem blogu The Global Knowledge Exchange Network (GKEN) sem našel povezavo do razširjenega povzetka knjige “Ensuring the Integrity, Accessibility, and Stewardship of Research Data in the Digital Age”. V uvodu povzetka je tudi povezava do polnega teksta monografije, ki jo je izdala založba The National Academies Press in je na voljo v odprtem dostopu, kot večina njihovih del.

Sicer je pa portal GKEN splet zanimivega omrežja raziskovalcev, ki razvijajo in spremljajo ideje in trende povezane z znanstvenim delom s posebnim poudarkom na informacijah – njihovem nastajanju, upravljanju, razširjanju in rabi v raziskavah, visokošolskem izobraževanju in podjetniški praksi.

Edutopia v odprtem dostopu

Izobraževalna fundacija Georga Lucasa že vrsto let spremlja razvoj izobraževalnih metod in jih z različnimi aktivnostmi tudi vzpodbuja. S spletnim portalom Edutopia so nasvete in rešitve posredovali naročnikom, zdaj pa so se odločili za prehod v novo obliko delovanja. Prenehali bodo izdajati dosedanji časopis, v celoti bodo prešli v spletno obliko, pomembno pa je, da bo ta prosto dostopna vsem uporabnikom.    

Proverbiarium 150

Nemo enim potest personam diu ferre.
Nihče se ne more dolgo pretvarjati (dobesedno: nositi maske).

Nemo esse iudex in sua causa potest.
Nihče ne more biti sodnik v lastni pravdi.

Nemo est casu bonus.
Nihče ni slučajno dober.

50 naj… učnih programov

Že nekajkrat sem opozoril na spletno ponudbo t.i. odprtega učnega programja (Open Courseware). Indeks povezav do 50 najboljših zbirk učnih programov, ki so ga pripravili na portalu Online University Rankings 2010, je gotovo eno boljših priporočil tega žanra.  

Novoseek

“Novoseek je biomedicinski iskalnik za preiskovanje objav v biomedicinski literaturi. Indeksira literaturo v bazi Medline, objave v polnem tekstu iz odprtodostopnih revij v PubMedCentral in objave raziskav 75 ameriških ustanov iz pogodb z U.S. National Institutes of Health (NIH), National Science Foundation (NSF), U.S. Department of Agriculture (USDA) in Centers for Disease Control and Prevention (CDCP). Iskalnik izkorišča tehnologijo tekstovnega rudarjenja.” (Povzeto po blogu Petra Scotta).

Bookbite

Še ena povezava do koristnih napotkov. Tokrat za vse, ki bi radi kaj več prebrali o učinkovitem branju  ali pa želite tudi izboljšati svojo prakso pri pisanju, od sestavkov do knjig. Splet Bookbite svetuje, vas pa tudi napoti do koristnih spletov z dodatnimi nasveti.

O izdajanju revij odprtega dostopa

Knjižnica Univerze v Lundu je izdala Priročnik za izdajanje revij v odprtem dostopu (Open Access). Prinaša praktične informacije in orodja za raziskovalce ali manjše skupine, ki želijo izdajati samostojne in neodvisne revije v Odprtem dostopu pa tega še niso počeli ali pa želijo že obstoječo prakso prilagoditi splošno veljavnim standardom, ki veljajo za tak tip publikacij.

Proverbiarium 149

Nemo cum diabolo iocatur impune.
Nihče se nekaznovano ne igra s hudičem.

Nemo debet bis vexari pro una et eadem causa.
Nikogar se ne sme vznemirjati dvakrat zaradi iste zadeve.

Nemo enim omnia potest scire.
Nihče ne more vsega vedeti.

Prihodnost znanstvenega sporočanja v VŠ

Kalifornijska univerza Berkeley je objavila študijo o prihodnjih oblikah znanstvenega sporočanja na temelju vrednot in potreb izvajalcev pouka v sedmih študijskih disciplinah:  v astrofizikalnih, bioloških, ekonomskih, zgodovinskih, glasbenih in političnih študijih. Orig. naslov: “Assessing the Future Landscape of Scholarly Communication: An Exploration of Faculty Values and Needs in Seven Disciplines”.