Blogerka KeBi (sicer poznam njeno identiteto, pa vam je ne izdam) me je naredila radovednega s svojim zapisom o načinu predstavljanja vsebin Pecha Kucha (je japonska sintagma, ki pomeni klepet in naj bi se izgovarjala nekako takole: peč-ak-ča). Zapis zanj je najti tudi na Wikipediji in o tem se je pred časom razpisal časnik Wired. Je način zelo kontroliranega nastopa s prezentacijami, ki vas obvezuje, da svoj nastop zaključite v 6 minutah in 40 sekundah. To pomeni 20 folij ali .ppt prezentacijskih listov in za vsakega lahko porabite le 20 sekund (pravilo 20x20). Koncept je postal zelo popularen in v svetu organizirajo vse več konferenc, ki v celoti spoštujejo tak discipliniran način nastopanja.
In ni edini, drugod po svetu so izbrali nekoliko drugačna pravila. Npr. koncept Lightning Talks (primer tukaj) običajno postavlja omejitev v obsegu 1 do 10 minut, z najpogostejšim trajanjem 5 minut. Drug tak dogovor je Ignite, kjer nastop traja 5 minut s 15 sekundnimi prezentacijami. Velik promotor te tehnike je založnik Tim O'Reilly, kar je mogoče preveriti na njegovi spletni strani.
Ob pogosto dolgoveznem načinu nastopanja, ki ga srečujemo v javnosti (spomnimo se samo nekaterih politikov) je mogoče seveda tak način samo priporočiti in pozvati k njegovi pogostejši rabi.
Zanima me, kako se bo ta koncept obnesel v učilnici. Opazila sem, da osnovnošolci ne marajo delati prezentacij po navodilih. Največje težave jim povzroča iskanje ključnih besed. A izdelki so bolšji kot "njihovi" referati.
OdgovoriIzbriši