Da ne bi ostal Žigov odziv skrit med komentarji, se mi zaradi pomembnih dilem, ki jih odpira, zdi primerno, da ga ponovim tukaj in nanj repliciram, čeprav besedam strinjanja ni najbolje reči replika.
Zapis »10 let odprtega dostopa…« je torej Žiga komentiral:
“Mi smo začeli izdajati ITcon (www.ITcon.org) leta 1996. Model, kjer objavo plača avtor (biomed) mi ni prav nič všeč.
Je pa zanimivo, kako v zadnjih 15 letih ni prišlo do nobene spremembe pri obliki objavljanja. Kakšen je članek, kako se ga recenzira ... pa bi človek mislil, da bi zadeva šla v smer, ki so jo nakazale Wiki tehnologije.”
Najprej seveda ponavljam svoje staro obžalovanje, da zgodnji koraki, ki jih je danes v svetu že precej uveljavljeni Odprti Dostop (OD) - Open Access (OA) doživljal v okviru projekta SCI X (in produkt tega je tudi revija ITCon) tudi v slovenskem prostoru in kjer je Žiga pomembno soustvarjal ta projekt, pri nas niso doživeli potrebnega odmeva in zadoščenja. Slovenija pri uveljavljanju OD v Evropi in svetu še vedno caplja na repu dogajanja z znaki okrevanja, ki ga doživlja prav v zadnjem letu (naj opozorim na hvalevredne pobude prof. Kotarjeve, ki jih iz konteksta mogoče razbrati >tukaj in o čemer piše tudi Miro Pušnik na DiKUL Blogu ).
S tem, ko pravim, da je OD danes v svetu uveljavljen seveda ne zanikam stalnih težav, ki jim je izpostavljen, tudi bralci tega bloga ste v številnih zapisih lahko spremljali njegov raskavi »zgodovinski« razvoj. Ali bo ta razvoj res tudi zgodovinski bo pokazala prihodnost, seveda pa spletni medij tudi sicer izrazito uveljavlja idejo prosto (odprto) dostopnih vsebin; ne zgolj na področju znanstvene publicistike. Res je, da je objavljanje znanstvenih prispevkov obremenjeno z nekaterimi posebnostmi, ki na eni strani gredo v prid OD, ga pa na drugi strani tudi dodatno ovirajo. O tem je mogoče razpravljati. Del dilem je nakazal Žiga v svojem komentarju, pri čemer zaradi obsega seveda ni mogel osvetliti ozadja. Ne domišljam si, da poznam odgovore na njegova vprašanja, naj pa z razmislekom skušam vsaj odpreti razpravo. Pravi npr., da mu oblika BioMed objavljanja v OD ni všeč zaradi obveze plačila s strani avtorja. Pozabiti ne smemo, da je OD v svojih številnih pojavnostih skušal preigrati različne izvedbene modele, da bi uveljavil paradigmo, ki je izrazito v nasprotju s podjetniško logiko velikih multinacionalnih založb, ki gradijo svoje imperije na prodaji revij (papirnih in/ali elektronskih). O tem, kakšni so letni profiti raznih Elsevierjev, Springerjev idr. tukaj ne bi in širše razprave, kje so prikrajšani dejanski avtorji, tudi ne bom načenjal, ker bi nas to odpeljalo predaleč. Dejstvo pa je, da je v znani dilemi »toll access« (za bralca plačljive komercialne revije) in »open access« (bralcu prostodostopne vsebine) in zaradi klasičnega pravila, da pivo (običajno) ni brezplačno, bilo treba strošek priprave znanstveno korektnega dokumenta pač premakniti iz enega naslova na drugega.
Zelo se strinjam, da je škoda, ker nismo v vseh zadnjih letih doživeli živahnejšega razvoja pri načinu objavljanja znanstvenega opusa, posebno, ker ga IT rešitve kar izsiljujejo. Tudi mene npr. navdušuje wiki koncept in se strinjam, da se je OD premalo okoristil z možnostmi, ki jih ponuja. Da se čisto nič ne dogaja pa ne moremo reči, pozabiti ne smemo na stalne poskuse redefiniranja publikacij, ki jih sproža založniška hiša Nature Publ., korak v to smer pa je tudi nedavna pobuda »Article of the Future« založb Elsevier/Cell, ki jo omenjam v enem prejšnjih zapisov. In tudi nosilci OD so dejavni, rešitve, kot jih ves čas razvijajo tako pri PLoS in BioMed Central so v znatni meri spremenili načine sporočanja znanstvene misli (ne zgolj besede!). Da nam prodor družabnih oblik komunikacije prav v zadnjem času močno razgibava sceno pa tudi ne moremo zanikati (namenski blogi, Facebook, celo Twitter in še bi lahko naštevali).
Skozi ves čas, ko spremljam OD v globalnem in tudi domačem okolju pa se ne morem znebiti občutka, da smo v znatni meri za (pre)počasen prodor OD v znanstveno publicistiko v največji meri krivi raziskovalci sami s svojo konzervativno (tokrat v slabšalnem pomenu) držo. Tudi o tej moji trditvi lahko pričnemo razpravo!
