Kaže da EU resno misli z Odprtim dostopom

Na kratko sem govoril že v zapisu 24. avgusta o projektu, ki naj bi uveljavil odprti dostop tudi v EU. Zdaj je spletna stran tega projekta že precej bogatejša in izdaja tudi nekaj več njegovih ciljev. Naj kar citiram originalni tekst:
"V avgustu 2008 je Evropska komisija sprožila v programu FP7 pilotni projekt odprtega dostopa (Open Acccess). V okviru tega pilota bodo prejemniki raziskovalnih projektnih sredstev v sedmih raziskovalnih področjih (energija, okolje, zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije (v delu), raziskovalna infrastruktura, znanost in družba ter družbene vede in humanistika) morali:
- deponirati raziskovalne članke ali končne manuskripte, ki so rezultat FP 7 projektov in so jih vrstniki že ocenili (peer review), v spletnih depozitnih arhivih (repozitorijih) in
- se kar najbolj potruditi, da bodo zagotovili odprti dostop do teh člankov v šestih  mesecih (energija, okolje, zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije (v delu)  in raziskovalna infrastruktura) ali v dvanajstih mesecih (znanost in družba ter družbene vede in humanistika) po objavi v revijah."

Za raziskovalce ponuja nekaj dodatnih informacij tudi poseben dokument.

Založniki naklonjeni odprtemu dostopu

Portal SHERPA je objavil listo založnikov, ki dovoljujejo deponiranje svojih .pdf datotek v institucionalnih depozitnih zbirkah. Dobrodošel podatek in morda vzpodbuda drugim.

patents.com

"patents.com" je največji prosto dostopni portal za iskanje patentnih zapisov v svetu (vključuje 450 milijonov indeksiranih patentnih strani, ki so na voljo v 15 jezikih originalnega vpisa).

ebrary

Ustanovljena že leta 1999 v kalifornijskem Palo Alto, je "ebrary®" vodilni ponudnik storitev elektronskih vsebin in tehnologije. Uporabniki lahko kupujejo ali se naročajo na različne  e-knjige in druge vsebine v različnih cenovnih obsegih in aranžmajih dostopa, lahko pa tudi najemajo elektronsko knjižnično paltformo za razširjanje in prodajo lastnih vsebin v spletu. "ebrary"  ponuja trenutno 170.000 e-knjig in drugega materiala iz nabora kakšnih 300 vodilnih založnikov.

Laboratree - socialno mreženje za znanost

Po Peter Scott's Library blogu:  "Raziskovalci Univerze Indiana so razvili Laboratree, spletno temeljeno rešitev za kompleksne probleme znanstvenega sodelovanja. Portal bo omogočal raziskovalcem usmerjati raziskovanje in krepiti sodelovalno socialno mreženje v znanstveni skupnosti tako da jim bo omogočal varno urejanje znanstvenih člankov in podatkov, oblikovanje skupin in projektov, zagotavljal skupinsko sporočanje, avtorske bloge in  urejanje osebnih in skupinskih profilov v spletnem okolju."

Proverbiarium 76

In verba magistri.
((Prisegati na) besede učitelja.)

Invia virtuti nulla est via.
(Odločnosti ni nobena pot nedostopna.)

Invidia gloriae comes.
(Zavist je spremljevalka slave.)

Irci za Odprti dostop

Irska "Higher Education Authority (HEA)", agencija, ki je poglavitni javni financer raziskovanja na Irskem, je uveljavila pogoj odprtega dostopa za raziskovalne objave, ki so rezultat raziskovanja podprtega z njihove strani. Objave morajo biti dostopne v odprtem dostopu vsaj v šestih mesecih po objavi.

Čudim se, da se slovenska ARRS ne more odločiti za ta korak, potem ko je v svetu vzpostavljenih že 52  podobnih mandatov odprtega dostopa, kot to lahko preberemo pri Harnadu. Ob tem je že leta 2007 tudi Evropska skupnost pozvala svoje članice k pretehtanju učinkovitejšega informacijskega pretoka v znanosti. Ne nazadnje je lahko dober kažipot in dodatna vzpodbuda odločujočim tudi nedavno oblikovan pilotni projekt EU v okviru 7. okvirnega programa, ki je namenjen uveljavitvi odprtega dostopa.   

PDF iskalnik

Čeprav v iskalnem polju najavlja iskanje knjig lahko z iskalnikom Pdfgeni.com iščete tudi najrazličnejše druge tekste pripravljene v formatu .pdf.

Proverbiarium 75

Quisque sibi placet et sapiens sibi quisque videtur.
(Vsakdo je sebi všeč in vsakdo se ima za modrega.)

Quisque suorum verborum optimus interpres.
(Vsakdo je najboljši razlagalec svojih besed.)

Quisquis magna dedit, voluit sibi magna remitti.
(Kdor veliko daruje, želi da se mu veliko povrne.) 

Dokumentarni filmi

V nemškem spletnem prostoru najdemo zanimiv spletni arhiv dokumentarnih filmov iz različnih področij.

O vrednotenju znanosti

Založnik "Inter-Research Science Center" izdaja med drugimi tudi revijo "Ethics in Science and Environmental Politics (ESEP)". Prva številka osmega volumna te revije je tematska in je posvečena uporabi in zlorabi bibliometričnih kazalcev pri vrednotenju znanstvene učinkovitosti. Vseh 14 prispevkov na to temo je bralcem prosto dostopnih v obliki .pdf dokumentov. 

Orodja sodelovalnega mreženja

Dovolil sem si sintagmo "collaboration networking" prevesti v "sodelovalno mreženje". Vendar razlog za iskanje slovenskega pomena je bila želja, da opozorim na koristen spisek sodelovalnih spletnih orodij, ki  je objavljen na blogu Robin Good.

In ker se pri delu v mrežah pogosto srečamo s pošiljanjem dokumentov in kadar postanejo ti zelo veliki nam klasična elektronska pošta ne zadošča več. V pomoč so spletni naslovi, kjer lahko za določen čas odložimo tudi večje datoteke (1 GB in več) in tudi tu najdemo priporočila nekaterih takšnih storitev na blogu Robin Good.

Proverbiarium 74

Honores onera.
(Časti so so breme.)

Honos reddatur dignis.
(Čast namenjajmo vrednim.)

Hora incerta, mors certa.
(Ura je negotova, smrt je gotova.)

Digitalno ohranjanje

Gre seveda za digitalno ohranjanje informacijskih virov, ki je pomemben element v ohranjanju kulturne dediščine. Mednarodna organizacija Digital Preservation Europe koordinira delo nacionalnih aktivnosti na tem področju in poročila ter nastope članov-avtorjev na različnih strokovnih srečanjih lahko zdaj v obliki prezentacij tudi najdete na spletišču slideshare.net. (Mimogrede se boste tako seznanili tudi z uporabnim socialnim spletnim orodjem Slidesharenet na katerem lahko v širšo uporabo ponudite tudi svoje prezentacije.) 

Znanstveno raziskovanje v Sloveniji - monografija

V avtorski navezi dr. Stojana Sorčana, dr. Francija Demšarja in Tine Valenci smo Slovenci dobili zanimivo primerjalno študijo o slovenski znanosti "Znanstveno raziskovanje v Sloveniji". V njej so avtorji na zanimiv način, ob uporabi finskega modela, soočili slovensko in finsko znanstveno raziskovanje  in njun širši družbeni vpliv. Delo ki je sicer izšlo v knjižni obliki v založbi ARRSa  je (hvalevredno!)  spletno dostopno tudi na ARRSovi spletni strani kot .pdf dokument.  

Forum o IF pri Thomson Reuters

Thomson Reuters je zdaj oblikoval tudi forum v blogovski obliki o svojem proslavljenem, včasih tudi spornem dejavniku vpliva ("impact factor" - IF) na spletni strani Citation Impact Center, ki ga bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s scientometrijo. Tako bodo lahko uporabniki poslej izmenjevali svoja opazovanja in tudi pomisleke.

Iskanje .pdf datotek

Če želite iskati na medmrežju zgolj .pdf datoteke vam poleg rešitve, ki jo sicer ponuja tudi Google z izključevanjem, to omogoča specializiran iskalnik Pdfgeni.com.

Spletna razvrstitev svetovnih univerz

Dostopna je letošnja poletna izdaja španske razvrstitve svetovnih univerz (Ranking Web of World Universities), ki temelji na webometričnem vrednotenju. Vpliv in prestiž univerz presojajo na osnovi njihove aktivnosti in prisotnosti na svetovnem spletu. Med 4000 univerzami najdemo Univerzo v Ljubljani na 324. mestu, Univerzo v Mariboru na 804. mestu in Univerza na Primorskem na 3025. mestu; nobene ni med prvimi stotimi evropskimi univerzami (UL je npr. na 133. mestu v Evropi). Med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami je najvišje rangiran ARNES na 118. mestu, na 128. mestu je Institut Jožefa Stefana in na 890. mestu Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Ker je eden pomembnih kriterijev razvrščanja tudi uveljavljenost  odprtega dostopa do informacijskih virov, kar v Sloveniji ni posebno razvito, je razumljivo, da bi bili rezultati ob drugačni politiki do tega vida informacijske  prakse lahko veliko boljši! 

Iskalnik Viewzi

Z zanimivo grafično podobo se nam predstavi metaiskalnik Viewzi. Po sprožitvi iskalnega gesla nam ponudi izbiro med zadetki v različnih kategorijah: teksta, slike, videa ipd.

Proverbiarium 73

Herbam dare.
(dobesedno: Dati travo; preneseno: Priznati poraz.)

Heredem medicum facere est arcessere mortem.
(Zdravnika narediti za dediča je kot bi poslali po smrt.)

Heres ab intestato.
(Zakoniti dedič (...ko ni oporoke).)

Hic Abdera.
(Hiša norosti. (...v starem veku so Abderiti veljali za duševno omejene))

Blog svetovne zgodovine

Ker je zgodovina poleg tega, da gre za resno znanstveno in strokovno področje, lahko tudi zanimiv ljubiteljski izziv, bo amaterjem najbrž všeč World History Blog. Zapisi te dni se npr. lotevajo olimpijskih zgodovinskih zanimivosti.

iPhone ponovno brez nas

iPhone 3G  je trenutno na voljo v 23 državah; letos naj bi dodali še 50 novih, vendar kot lahko vidimo na Applovih straneh, Slovenije znova ni med njimi!  Le kako smo se jim lahko tako zamerili?

Slovenija na 33. mestu

V DOAJ direktoriju je med 90 državami z znanstveno periodiko v odprtem  dostopu mogoče najti na 33. mestu tudi Slovenijo s 16 revijami.

DOAJ trenutno spremlja 3.537 revij odprtega dostopa s 196.065 članki.

O blog karnevalih

Bora Zivkovic, urednik spletnih stikov pri PLoS,  je pripravil izčrpen pregled pomembnejših znanstvenih karnevalov, ob tem pa je nanizal tudi nekaj koristnih nasvetov za njihovo učinkovito uporabo.

OpenDOAR tudi na zemljevidu

Zbirka naslovov depozitnih arhivov (repozitorijev) odprtega dostopa  OpenDOAR  je zdaj obogatena tudi s prikazom lokacije v Google Maps. Uporaba je dovolj enostavna. Po dostopu na spletno stran vpišemo v formular gesla za iskanje glede na vsebino in državo, nato pa v polju "Summaries" izberemo Google Maps, ki nam odkrijejo loakcijo iskanega arhiva. Primer obeh slovenskih arhivov, ki sta na voljo.

Še ena o OCW...

Če ste se ustavili ob včerajšnjem zapisu o odprtem učnem prostoru, vam bo všeč morda tudi nabor orodij za podporo spletnega pouka na CollegeDegree.

Proverbiarium 72

Quod dubitas, ne  feceris.
(Ne počni tega v kar dvomiš.)

Quod facis, fac citius.
(Kar storiš, stori hitro.)

Quod hodie non est, cras erit.
(Česar ni danes, bo jutri.)

Odprti učni prostor

O prosto dostopnih visokošolskih učnih materialih (t.i. "open course ware" - OCW) sem že govoril ( >1,  >2,  >3 ). Ob pogosto citiranem in najobsežnejšem naboru učnih vsebin, ki ga pripravlja slavni Massachusetts Institute of Technology na spletu "MIT OpenCourseWare (OCW)"  dodajam tukaj nekaj novih naslovov. Na spletu Webcast/courses ponuja kalifornijska univerza Berkely vsebine v avdio (podkast), druge pa v video obliki.  Univerza Carnegie Mellon je svoj splet poimenovala Open Learning Initiative. Na Univerzi Tufts imenujejo splet odprtih učnih vsebin TuftsOpenCoursware. Univerza Stanford je svoje vsebine priredila za ogled v iTunes okolju pod imenom Stanford on iTunes U.  Univerza Utah State ponuja svoje spletne vsebine na naslovu Utah State OpenCourseWare. Tekstovne učne vsebine ponuja tudi kalifornijska Univerza Irvine kot OCW.UCI.EDU. Vredno je omeniti še kolektivno inciativo  pod sponzorstvom iniciative Commonwealth of Learning (COL) in je pripravljena v wiki okolju pod imenom WikiEducator.

Podatke povzemam po spletni strani  How to split an atom, kjer v komentarjih zapisa najdemo še opozorilo o OCW na Univerzi Yale: Open Yale Courses;  Univerza Rice vzdržuje zelo zanimiv splet Connexions; omenjene so vsebine iz marketinga; poti k številnim vsebinam so tudi na spletu "learnhub"; med neangleškimi so omenjeni še podkasti na College de France; na blogu ZaidLearn so dodane številne povezave do odprtih učnih vsebin; marsikoga pa bodo razveselili tudi tečaji računalniškega programiranja W3Schools.

Če kdo od bralcev pozna dostop še do katerega OCW spleta pa naj nas nanj opozori!