O zdravju sveta

Najbrž se vam bo zgodilo podobno kot meni, ko sem zašel na spletni servis TEDTalks, kjer je mogoče najti množico video posnetkov enkratnih predavateljev našega časa. Prisluhnil sem predavanju (pravzaprav sem dobil namig zanj na nekem blogu) Hansa Roslinga, ki me je preprosto navdušil, tudi zaradi izjemne grafične prezentacije, na kateri je zgradil svoj nastop (oglejte si še splet Gapminder). In ko boste enkrat na tem spletu, ga boste težko zapustili ne da bi poslušali še kakšen nastop.

Vidipedia

Zdaj se koncept wiki-ja seli v "vidno območje". Vidipedia je: cit.: "video enciklopedija v prostem dostopu, ki jo lahko izdaja vsakdo".

Oskarji

Vse o oskarjih v preteklosti in o pripravi na letošnjo podelitev jutri najdete >tukaj.

Projekt ARROW

Informacijska služba avstralske tehniške univerze Swinburne je v projekt ARROW (Australian Research Repositories Online to the World) vključila štiri svoje revije. V projektu Arrow se konzorcijsko povezujejo pod vostvom Monash University poleg Swinburne University of Technology še University of New South Wales in National Library of Australia, sodelujejo pa tudi druge avstralske visoke šole. Z oblikovanjem institucionalnega digitalnega arhiva želijo s projektom povečati vlogo in vpliv avstralskega raziskovanja s tem, da ga ponudijo v globalni odprti dostop.

"Science" ni vse...

Tale zgodba mi je posebno všeč. Na njeno sled me je pripeljal bloger romunov, za kar sem mu hvaležen. Zgodba se za(raz)plete na zanimiv način. Soavtor članka, ki je izšel v reviji Science, J. A. Eisen, evolucijski biolog in učitelj na U. C. Davis Genome centru izrazi v svojem blogu "The Tree of Life" svoje pomisleke ob tem, da je elitna znanstvena revija Science objavila članek pri katerem je soavtor. In kaj je bistveni razlog njegove nejevolje? Poleg manjše zamere, da ga sodelavci niso obvestili, kdaj bo članek objavljen, se Eisen jezi, ker je bil članek objavljen v reviji, ki ni revija odprtega dostopa. Njegov razmislek je vreden, da ga skušamo podoživeti, zato ga ponujam v prevodu:

"Objavo v reviji, ki ni v odprtem dostopu, kot je Science, odklanjam iz več razlogov. Med drugim, če izberete in objavite članek tam in ne drugje, področju globokomorskih simbiontov prej škodujete kot koristite. Kako lahko revija kot je Science škoduje področju? Najprej, pri Science so s svojo nestrpnostjo do dolgih tekstov prisilili Ireno (t.j. prvo avtorico članka, dodal Franc) da je ogromno delo na genomu simbionta skrčila v članek na eni sami strani z izrezanimi vsemi pomembnimi podrobnostmi. Mislim, da članek na eni strani ne daje zadoščenje ne zanimivemu področju biologije in ne avtoričinemu delu. Članek npr. na štirih straneh bi bralce izobrazil o globokomorskem ekosistemu, o znotrajceličnih simbiontih in posebno o obravnavanem simbiontu. Globine morja so izjemno zanimive in tudi ogrožene s strani človeka. Tak članek  bi lahko pomenil precej več, kot da je samo promocija povzetka (kar je edini rezultat objave zgolj ene strani v reviji Science)."

Nedvomno zanimiv in pogumen razmislek, ki na izzivalen način predstavi enega od pomenljivih ciljev odprtega dostopa. In zadeva ima še zanimivo drugo razsežnost; J. A. Eisen se v zagovor zadeve odprtega dostopa ni postavil povsem slučajno. Odprti dostop je kot kaže v družini Eisen družinska zaveza; njegov brat Michael Eisen, ugleden bioinformatik na Berkeleyju, je namreč znan aktivist odprtega dostopa in je soustanovitelj ter poddirektor PLOSa.

Obnovljen splet British Library

Britanska knjižnica (British Library) ponuja polepšan in učinkovitejši splet.

Iskalec za Wikipedio

Danes ni treba več nikomur pojasnjevati kaj je Wikipedia. Preseneča pa, da je mogoče kakšno njeno funkcijo tudi še izboljšati. Dokaz je iskalec Wikiseek, ki je precej učinkovitejši od vgrajenega iskalnega polja same spletne enciklopedije. Hvala Recherchenblogu za informacijo in učinkovit preskus iskanja po različnih poteh.

UGC

Zdaj smo se že (dnevno) navadili na zlo(upo)rabljane pojme "spletno publiciranje", "novi mediji", "web 2.0". Dodajmo temu še pojem UGC - "user generated content - vsebino ustvarja uporabnik", ki ga predstavlja (sicer reklamna pa zato nič manj zanimiva)  ppt. prezentacija. Obilje zanimivih misli o novovalovskem PR, prihodnosti bloganja ipd.

Nature Network

Za predstavitev bo morda dovolj prepričljivo, če posredujem izseček, kako Nature Network opisuje svoje poslanstvo:

"Nature Network spletno mesto za raziskovalce, ki jim omogoča srečevanja, pogovore in spremljanje najnovejših novic in prireditev. Mreža omogoča lokalno in globalno povezovanje in je prosta v dostopu, ponuja forume, predstavlja skupine, omogoča oblikovanje blogov in posreduje delovna mesta."

BioMed Central v blogosferi

Največji in brez dvoma najvplivnejši založnik e-revij odprtega dostopa BioMed Central se bo poslej oglašal tudi v svojem blogu.

Indeks indeksov

Zbirni indeks prosto dostopnih referenčnih spletnih strani službe MARS (pripravljen je za obdobje med leti 1999 in 2006) bo najbrž navdušil marsikoga.

O jeziku

Takšno spletno stran bi si želel tudi za slovenski jezik !

New York Times v tranziciji

Besede Arthurja Sulzbergerja , lastnika in založnika najvplivnejšega svetovnega časnika New York Times nedvomno imajo težo in dajo misliti (po HAARETZ.com).

Na vprašanje: "Given the constant erosion of the printed press, do you see the New York Times still being printed in five years?";

je odgovoril: "I really don't know whether we'll be printing the Times in five years, and you know what? I don't care either,"

in je še dodal: ""The Internet is a wonderful place to be, and we're leading there,"

Da je res tako kažejo podatki, po katerih imajo 1,5 milijona spletnih bralcev v primerjavi z 1,1 miljonom naročnikov tiskanega časnika. In povedal je še, da je povprečna starost bralcev tiskane verzije NYT 42 let, internetne različice pa 37 let, kar pomeni, da jim je uspelo pritegniti nezanemarljiv delež mladega bralstva.

Zgodovina wikipedije

Wikipedia je na nek način posebnež in tudi prvak med enciklopedičnimi priročniki, ne zgolj zaradi demokratičnega načina nastajanja in odprtega dostopa do informacij, ampak tudi zaradi obsega obdelanih gesel v različnih jezikih (nedavno se je druščini pridružila tudi kitajska verzija). Zgodovino in ozadje nastajanja sta nedavno obdelala profesorja na Harvard Business School in ponudila svojo študijo v javno branje.   

Ustave držav sveta

Na spletni strani Univerze iz Richmonda lahko poiščete besedila ustav številnih držav sveta. Seveda najdete tudi ustavno besedilo Republike Slovenije v slovenskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku in v družbi še z neko prejšnjo, že neaktualno ustavo.

Peticije nam ne ležijo...

O peticiji v podporo odprtega dostopa do rezultatov evropskih javno financiranih raziskav sem že pisal; zdaj so znani že tudi tehtnejši vmesni rezultati odziva. Peticijo so podpisovali posamezniki in predstavniki v imenu javnih institucij. Medtem ko je mogoče najti kar nekaj Slovencev med 18.476 individualnimi podpisniki pa je zanimivo, da med ustanovami, ki podpirajo poziv ne najdemo NITI ENE  slovenske ustanove ali agencije. Pri tem je med podpisniki v skupini raziskovalnih fundacij 12 takih iz različnih evropskih držav, za ime rektorskih konferenc je najti  6 podpisnikov, 8 podpisnikov za nacionalne akademije znanosti; peticijo je razen tega podprlo 14 evropskih velikih raziskovalnih inštitutov, kar 35 univerz iz različnih evropskih  držav in 6 specialnih raziskovalnih organizacij. Malo težko je potem verjeti, da smo se že povsem vključili v veliko evropsko družino, kot nekateri radi zatrjujejo.

IEP - Inštitut za evropsko politiko

Povzemam po Recherchenblogu: Inštitut za evropsko politiko (Das Institut für europäische Politik - IEP) je v Berlinu locirana ustanova, ki se ukvarja z vprašanji evropske integracije in je kot starteški partner finančno podprta s strani EU. Je med najuglednejšimi nemškimi raziskovalnimi ustanovami za področje zunanje in evropske politike. Številne njihove raziskave in publikacije je mogoče najti na spletu v odprtem dostopu, v rubriki Europa im Internet pa opozarjajo na številne za evropsko politiko pomembne informacijske vire.

Spremljajmo novice

Slovensko medijsko sceno je obogatil nov splet za spremljanje spletnih medijev, ki ga najdete pod imenom razgledi. Ime, ki prikliče pozitivne spomine, všečna grafična rešitev in kompetentna skupina sestavljalcev obetajo spletno mesto, s katerim se bomo vsako jutro aktualno pripravili za razpravo pri kavici... 

Googlov projekt ne odneha

Google Books Library Project se ne da; kljub stalnim kritikam in sodnim procesom v teku se projektu pridružujejo novi partnerji. Zdaj se je vključila tudi Univerza Princeton s svojo knjižnico, ki bo v digitalizacijo prispevala milijon svojih knjig.

iBridge Web

Iz spletne strani: mreža iBridgeSM Network je program neprofitne firme Kauffman Innovation Inc. in omogoča preglednost ter dostop do inovacij, ki nastajajo na univerzah in sprožajo napredek in proizvode naslednje generacije. Mreža zbira raziskovalni material, tehnologije in odkritja na mrežno dostopnem forumu enostavne uporabnosti: iBridge Web. Inovacije na spletu segajo od bioloških celičnih linij, živalskih modelov do računalniške tehnologije; razpon je obsežen in možnosti neomejene.

S pomočjo spletne strani bodo raziskovalci in komercialni končni uporabniki lažje našli potrebne informacije. Uporabniki lahko označijo strani in pripisujejo tudi komentarje za kasnejšo rabo. Na strani je mogoče celo opraviti nakupe.

Učinkovita konferenčna uporaba wikijev

Na primeru vabila za 22. konferenco Computers in Libraries 2007 od 16. do 18. aprila 2007 v Arlingtonu, VA (ZDA), si lahko ogledate zanimiv način uporabe wiki tehnologije pri obveščanju o konferenčnih dogodkih. Poleg tega, da interaktivna narava wiki spleta seveda omogoča online prijavljanje in celovito obveščanje o vseh pomembnih dogodkih za obiskovalce, bo tudi sicer potek konference podprt s prednostmi, ki jih zagotavlja dvosmerna IT komunikacija. Na račun bodo najprej prišli online bralci konferenčnih prispevkov, pa seveda blogerji, zbiralci fotografskih spominov in najbrš še marsikdo. Brez dvoma bo kmalu veliko posnemovalcev takega pristopa.

Revija o informacijski pismenosti

Pričela je izhajati nova revija Journal of Information Literacy (JIL). Če navedem kar njihovo predstavitev: "JIL je mednarodna, z vrstniki ocenjevana (peer-reviewed) akademska revija, ki na široki fronti cilja v raziskovanje informacijske pismenosti (IP). Vabijo k objavljanju člankov s praktičnimi, tehnološkimi ali filozofskimi poudarki s ciljem povečevanja informacijske pismenosti v družbi. JIL izhaja samo v elektronski obliki in je v odprtem dostopu."

V Veliki Britaniji (kjer JIL izdajajo) je informacijska pismenost (information literacy) definirana kot: "IP je, da veste kdaj in zakaj potrebujete informacijo, kje jo najdete in kako jo z etičnim občutkom vrednotite, uporabljate in posredujete."(CILIP).