Prijazen Božič in srečno Novo leto

Vsem bralcem in prijateljem blogosfere želim prijetno praznovanje, v novem letu 2007 pa pogosto srečevanje v virtualnem in realnem svetu, Vaš bloger Franc.

Milijarda in bilijon

Najbrž ste že bili kdaj v zadregi, ko niste vedeli, katero število je avtor v svojem tekstu imel v mislih, ko je uporabil pojme  "milijarda" in "bilijon", saj se evropska in ameriška raba razlikujeta. Naš SSKJ pravi tako:

1. milijon -a m (o): tisoč tisočev
2. milijarda -e ž (a): tisoč milijonov
3. bilijon -a m (o):  milijon milijonov

No, zadeva je precej bolj zapletena, zato priporočam, da si v wikipediji preberete nekoliko obsežnejši sestavek o tem, o slovenskih imenih števil pa >tukaj.  

Nova NIH baza v odprtem dostopu

Kot lahko preberemo v št. 7122 revije Nature so se pri US National Institutes of Health (NIH) odločili oblikovati  'database of Genotype and Phenotype' (dbGaP) v kateri bo mogoče najti podatke o genih, zdravju in življenjskih stilih pacientov iz številnih večletnih epidemioloških študij. V prihodnje načrtuje NIH oblikovanje novih podobnih podatkovnih baz, prva tako pa napovedujejo podatkovne zbirke tudi v drugih hišah, npr. pri britanskem  Wellcome Trust Case Control Consortium (WTCCC). Nedvomno bo preiskovanje teh baz omogočilo raziskovalcem nove možnosti pojasnjevanja številnih zdravstvenih problemov.

Recenziranje Wikipedije

Pogosto očitana pomanjkljivost Wikipedije (>en; >sl) in podobnih wiki iniciativ je njeno samodejno nastajanje, ki ne vključuje končne redakcije, saj jo nadomeščajo sprotne korekcije avtorjev in soavtorjev. Odtod tudi pogoste zlorabe tega zelo demokratičnega medija. Zato se je že nekajkrat rodila pobuda za zoženje pravic sestavljalcem oz. za vključitev ocenjevalcev v zaključno fazo priprave teksta. Tak koncept je npr. ponudil projekt Citizendium (o tem sem poln pričakovanj že pisal >tukaj), sprožen z velikimi obeti že pred časom, pa lahko ugotovljamo le, da je še vedno v fazi načrtovanja. Nekoliko več upov zdaj zbuja iniciativa, ki je usmerjena bolj v učne cilje, to je projekt Scholarpedia (omenjeno že >tukaj), ki ima v pripravo člankov eksplicitno vključeno recenziranje z vrstniki (po konceptu t.i. "peer review").  

Wiki in odprti dostop

Po Suberjevem blogu povzemam vest o klepetu v okviru Wikimedia iniciative na temo njene povezanosti s konceptom odprtega dostopa (OD). Wiki platforma me že lep časa navdušuje v njenih možnosti uporabe v izobraževanju in razmisleki predstavljeni tudi v zapisu pogovora, so vsekakor učinkovit prispevek k potrjevanju uporabnosti wiki vsebin pri pouku.

Smo junaki leta...

Nedvomno je simbolika letošnjega izbora "osebe" leta revije Time nenavadna, značilna "contradictio in adiecto" in prav zato tako posrečena. Slavljen ni posameznik, slavljeni smo vsa zares spoštljiva množica navdušencev, ki verjamemo, da je splet medij današnje in jutrišnje dobe, da gre za pojav, ki prinaša nove kulturne vzorce in ki spreminja civilizacijske gabarite. In kako dobro je (za)dela čestitka napovedovalke današnjega TV dnevnika vsem 800.000 slovenskim uporabnikom spleta, najprej ker privoščimo čestitko vsakemu od nas in nato, ker smo v tako dobri družbi! Hvala Domnu tudi za slikovno povezavo.

Še o citacijskih zbirkah

Tudi tukaj smo že nekajkrat   (>1  >2,  >3, >4,  >5,  >6) govorili o citacijskih podatkovnih bazah, ki v zadnjem času doživljajo razcvet. Tehtnejšo analizo o njih pa lahko zdaj preberemo v odprtodostopnem članku (.pdf datoteka) avtorjeva Christopha Neuhausa & Hans-Dieter Daniela z naslovom "Data sources for performing citation analysis: An overview".

Nova L. Lessigova e-knjiga

V Wikipediji lahko na hitro preberemo, da je Lawrence Lessig (letos je bil star 45 let) profesor prava na Stanford Law School, ki si je ime ustvaril z zagovarjanjem svobodnejše uporabe avtorske zaščite in je inspiriral številna gibanja prostega dostopa do intelektualnih vsebin ter velja za prvo ime pravnega urejanja internetnega prostora. Značilna politika njegovega dela se odraža v (že) globalnem projektu Creative Commons, kjer je bil ustanovitelj in je predsedujoči. Organizacijo dobro poznamo tudi pri nas. 

Lessigovo delo utemeljujejo tudi njegove odmevne knjige: Code and Other Laws of Cyberspace; The Future of Ideas; Free Culture ter Code v. 2.0, ki jih, sledeč svojim načelom, izdaja tako v klasični obliki kot v digitalni obliki ter so prosto dostopne na njegovem blogu. Knjiga Code v. 2.0 je izšla pravkar in je dopolnjena izdaja njegove prve knjige iz leta 1999, oblikovana pa je v okolju wiki in temu načinu nastajanja knjig pomaga utirati pot.  

Revija z blogom

Kot lahko preberemo na blogu STLQ je ocenjevana revija Computing Reviews oblikovala tudi blog. Komentator omenja možnosti, ki jih blog omogoča: poleg objavljanja novic, predstavitve avtorjev revijalnih prispevkov je mogoče tudi obveščati o konferencah ipd. Zdi se mi pa, da ponujena rešitev v prihodnje ponuja tudi možnost komentiranja prispevkov že po njihovi recenziji s strani bralcev in objavo ter razširjanje razprave vse do vzpodbujanja novih raziskav. Povsem mogoče je, da bi se s prakso izoblikovala tudi možnost, da komentarji v blogu postanejo del razprave ocenjevalcev in tako dopolnijo klasično rešitev ocenjevanja z vrstniki (peer review).   

Wiki za knjige

Dva dogodka sta me vzpodbudila k razmisleku, kakšen bi bil izziv visokošolskim učiteljem, da bi v prihodnje učbenike morda pripravljali z uporabo wiki orodja. Najprej navdušenje, ko sem poslušal razlago prof. Hladniku o tem kako uporablja wikipedijo kot ozadje pri seminarskem delu s svojimi študenti, potem pa tudi branje prispevka na blogu Library 2.0, v katerem je omenjena iniciativa o uporabi wiki programja za pripravo knjig. Ko sem nekoliko pobrskal po Spletu, sem kmalu naletel na številne podobne predloge, ne nazadnje, koncept je celo obsežno realiziran v projektu Wikibooks, kjer si lahko ogledamo kar nekaj takih del. Poti so torej znane, žoga je "na naši strani". Res pa je, da so običajno težave v podrobnostih; doreči bo npr. treba, kako je mogoče zagotoviti učiteljem dostopnost programskih orodij, kako bo  avtor lahko nato tako delo uporabljal kot legitimen učbenik, kako bo mogoče urediti avtorske pravice in še kaj bi najbrž lahko našli.

Odprti podatki

Odprti podatki (Open Data) je filozofija in praksa v kateri so določeni podatki vsakomur svobodno dostopni, brez omejitve avtorskih (copyright), patentnih in drugih zaščit. V ozadju je podoben etos kot pri nekaterih drugih »Odprtih« gibanjih, npr. Odprtokodni viri in Odprti dostop. V praksi najdemo veliko različnih oblik uporabe te prakse, utemeljena je že v Mertonovi tradiciji dostopa do znanja, samo poimenovanje kot Odprti podatki pa je novejša. Največji del poudarkov v tem pojmu je na raziskovalnih podatkih. Več o tematiki najdete v vpisu Petra Murray-Rusta v Wikipediji.

Ali je knjiga ogrožena?

Decembrska prva številka revije Forbes objavlja 12 esejev na temo Ali je knjiga ogrožena?, predvsem ob misli na njeno prihodnost v dobi Spleta. Hvala Suberju za novico.

Slovenski Creative Commons živi

Včeraj smo bili v Kiberpipi deležni simpatičnih predstavitev, vključenih v okvir drugega Festivala ustvarjalnosti in svobodne kulture, festivala del z licenco Creative Commons. Mojemu interesu bližji sta bili predstavitvi diplomskega dela sociologinje Doris Sattlerjeve »Odprti dostop do znanstvenih objav na področju medicine« in pa Wikiprojekta Slovenski literarni zgodovinarji 2006/07, ko je prof. Miran Hladnik zelo zanimivo pripovedoval  o seminarskem delu s svojimi študent(kam)i z uporabo Wiki orodja.   

Informacijski servis GetInfo

Nemški informacijski centri s področij tehnike in naravoslovja vzpostavljajo skupen servis GetInfo v katerem omogočajo sočasno preiskovanje literaturnih podatkovnih baz, baz konferenčnih in raziskovalnih poročil, knjižničnih katalogov in elektronskih polnih tekstov ter razpošiljanje tekstov uporabnikom.

Učne vsebine kot posel

Industrija za upravljanje učnih vsebin se v svetu vse bolj krepi. Kot kažejo nedavne pravde, se poleg tega, da se veliki igralci povezujejo, z njihovimi patentnimi zavarovanji vse bolj oži prostor za uveljavljanje rešitev, ki temeljijo na odprtokodnih virih.  

Search Engine Land

Tudi v svojem blogu sem že citiral Dannyja Sullivana, do nedavnega redaktorja pri Search Engine Watch. Po odhodu od prejšnjega delodajalca je zdaj Danny organiziral novo spletno stran (blog) Search Engine Land, ki bo brez dvoma obogatila sceno obveščanja o novostih s področja spletnih iskalnih orodij.

Nedopustno II

Ker sem bil od komentatorja k mojem postu Nedopustno opozorjen, da sem v zmoti, obveščam svoje bralce, da je na Forumu Siola pojasnilo o vzroku dogodka, ki sem ga povzel po blogu mojcas in ki naj bi bil posledica  avtomatskega moderiranja komentarjev s filtrom Spam Karma. Opravičujem se vsem, ki sem jih zavedel v razmislek, da gre za poseganje v avtonomijo blogerskega pisanja. Pomislek v kvaliteto podpore blogerskega servisa mi pa še zmeraj ostaja.

OpenCourseWare Consortium

V svetovnem združenju OpenCourseWare (OCW) Consortium so povezane univerze 14 držav in številnih pridruženih organizacij z namenom povečati napredek v izobraževanju s pomočjo odprtodostopnih spletnih učnih materialov. Med najbolj znanimi je iniciativa OCW na univerzi MIT.

Blog o disertacijah

Kot obvešča Suberjev blog je na voljo nov blog ETD (electronic theses and dissertations), ki objavlja novice o elektronskih disertacijah in tezah na spletu v odprtem dostopu.

Nedopustno

Bralci mojega bloga, ki veste, da se zavzemam za Odprti dostop, boste razumeli mojo nejevoljo. Strokovne probleme skušam sicer ohranjati zunaj politične domene, vendar tole, o čemer pišem tukaj, zadeva tako strokovno zavest, kot tudi splošni in to je "politični" interes. Spomnimo se grškega korena in pomena  besede "politika". In ste že radovedni kaj me je "pogrelo"; zelo enostavno to, kar sem prebral na blogu mojcas.  Tudi to sega v področje mojega razumevanja Odprtega dostopa in zato protestiram.