Odprti dostop in Web 2.0

Odprtemu dostopu (OD) sta namenjena tudi dva wiki spleta: 1. wiki colLib, kjer najdemo v rubriki Subjects številne koristne članke in 2. CivicAccess.ca wiki, ki služi najširšemu javnemu razširjanju informacij o informacijski družbi.
Naj v navezavi na OD navedem tudi nekaj blogov, ki se ukvarjajo s to tematiko: poleg najodmevnejšega Suberjevega bloga Open Access News, še  Harnadov Open Access Archivangelism, OA Librarian,  Netbib weblog, Archivalia Open Access in Archivalia English Corner, ACRLog ter Digital Koans.

Icerocket

Ob poplavi spletnih iskalcev je težko priporočiti nekaj zelo novega in drugačnega. Vendarle pa mi je iskalec Icerocket všeč, ker ima možnost poudarjenega iskanja blogov. Pa tudi sicer ima nekaj zanimivih posebnosti zaradi katerih mu v množici drugih pripisujejo nekaj več možnosti pri izzivanju Googla.  

Elsevier z odprtim dostopom

Končno se je tudi založba Elsevier odločila preskusiti model odprtega dostopa in sicer tako, da bo šestim fizikalnim revijam omogočila »hibridni status«. Avtorji bodo s plačilom 3000 US$ odprli bralcem možnost, da bodo njihovi članki brezplačno dostopni v polnem tekstu. Založba obljublja, da bo sedanjim pridružila še nove revije. Žal pa ni storila naslednjega koraka, da bi avtorjem dovolila, da obdržijo avtorske pravice nad svojimi deli, kot je to npr. dovolila založba Springer v svojem modelu Open Choice. Povzeto po Suberju.
Več o tem tudi >tukaj.

Ameriški kmetijski repozitorij

Ameriška »The National Agricultural Library« (NAL), brez dvoma največja svetovna kmetijska knjižnica,  je oblikovala spletni depozitni arhiv (repozitorij) starejših publikacij ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA). Trenutno so že digitalizirani letopisi USDA za leta 1894 do 1914, do konca leta obljubljajo dopolnitev do aktualnih letnikov. Druga skupina dokumentov pa so prav tako dokumenti državne administracije kot so:
Agricultural Economic Report,
Agriculture Handbook,
Agriculture Information Bulletin,
Economic Research Service Staff Report,
Report Commissioner Agriculture,
Report Secretary Agriculture,
Rural Development Perspectives in
Rural Development Research Report,
ki so pomembno pričevanje razvoja ameriškega kmetijskega prostora in dejavnosti.  

PageRank za bibliometrijo

Nabor  bibliometričnih kazalcev je lahko bogatejši še za en pristop. Ta temelji na Google PageRank algoritmu in nam ga predstavljajo Chen in sodelavci v svojem prispevku (v odprtem dostopu). Razmislek sega tudi v območje njegove uporabe za vrednotenje znanstvenih objav, kar podpirajo njihove raziskave na reviji Physical Review. O PageRank metodi lahko izvemo več tudi na spletni strani eFactory.  

Tematski večeri CTK

Centralna tehniška knjižnica UL (CTK) uvaja novo obliko kontaktov z uporabniki s pomočjo t. i. Tematskih večerov (glejte tudi Dogodki in novosti 17.05. 2006). Prvi večer v sredo, 24. maja ob 19.uri v Nemški čitalnici CTK je bil namenjen predstavitvi bibliografske zbirke SCOPUS in t. i. Hirschovega indeksa (o njem sem pisal tudi že >tukaj in >tukaj) iz nabora  bibliografskih kazalcev za vrednotenja znanstvene uspešnosti. Po predstavitvah je stekla zelo živahna in zanimiva razprava, zato si lahko želimo, da bi se Tematski večeri CTK »prijeli«.

Rektor o odprtem dostopu

Klobuk dol in v globok poklon se velja prikloniti rektorju prof. Bernardu Rentieru
iz Univerze v Liège-u. In to dvakrat. Naprej ker kot rektor piše svoj blog! In nato, ker zagovarja odprti dostop, kot lahko francosko govoreči bralci preberete >tukaj.  

First Monday konferenca

First Monday je recenzirana revija o internetu, ki je na voljo v odprtem dostopu. Prireja tudi odmevne konference. Tokratno, že deseto z naslovom FM10 Openness: Code, Science and Content  gosti Univerza Illinois v  Chicagu. Na spletu je na voljo tudi že večina prispevkov z letošnje konference v polnem tekstu.  In revija First Monday ima tudi svoj blog.  

Odprti dostop in citiranost

Revije, ki omogočajo odprti dostop OD kot del svoje ponudbe, tako opcijo uvajajo tudi že veliki založniki kot npr. Blackwell, Springer in Oxford University Press, so primeren model za preučevanje vpliva odprtega dostopa na citiranost raziskovalnih objav. V zadnjem času je Eysenbachova študija (povzeta tudi v članku MacCallum/Parthasarathyja), opravljena na objavah v ugledni reviji PNAS, potrdila predhodna opazovanja številnih avtorjev, da se citiranost člankov, ki so prosto dostopni vsem bralcem spleta, značilno poveča. Podatki so pomembna podpora naporom različnih dejavnikov: posameznikov z vizijo, vodstev številnih univerzitetnih knjižnic in tudi modrih predstavnikov državnih administracij, pri uveljavljanju odprtega dostopa na vseh ravneh znanstvene publicistike.      

Science and Technology Indicators 2006

Vsaki dve leti izdajo pri ameriški Nacionalni znanstveni fundaciji (NSF) pregled stanja v znanosti in tehnologiji v obliki t. i. »Science and Technology Indicators«. Letošnja izdaja – 2006 – je pravkar objavljena, lahko jo spremljate v obliki .html strani ali pa si jo prenesete na računalnik kot .pdf dokument. Priporočljivo je prebrati tudi spremljajoči dokument »America's Pressing Challenge - Building A Stronger Foundation«, ki nas opozori na razloge, zakaj razvoj znanja skrbi ameriško združbo kot morda nikoli odslej. Poučno se je poglobiti v razmislek o vlogi izobraževanja v razvoju prihodnjih družb, tudi s pomočjo kritične presoje razlik v učnih dosežkih v različnih državah.

Zanimivo predavanje

Ker ima ta blog tudi izobraževalne cilje naj izkoristim priložnost za objavo vabila Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD) o zanimivem predavanju:

Ste se kdaj vprašali, zakaj študentje ne marajo predavanj v PowerPointu? Morda ne razumejo moderne tehnologije? Ali pa moderna tehnologija ni tisto, kar nam obljubljajo tržniki? Klemen Belhar, poznavalec zloglasnega orodja PowerPoint, meni, da ne kaže kriviti poslušalstva in tehnologije. Vse niti ima v rokah predavatelj. Toda kako?

Odgovor lahko dobite v četrtek, 18. maja 2006, ob 18:00 uri, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na Tržaški 25 (dovoz na parkirišče je z Jamove ulice), v predavalnici 15.

Predavanje pripravlja SDVD v prijaznem sodelovanju s Šolo retorike Ane Aleksandre Zupančič in Zdravka Zupančiča. Predavanje je brezplačno. Vabljeni! Vabi predsednik SDVD prof. dr. Iztok Fajfar.

Publiciranje v biomedicini/medicini

Pojdite na splet  prve evropske konference o objavljanju v biomedicini in medicini, ki je bila na Univerzi v Lundu od 21. do 22. aprila letos in našli boste imenitne prispevke uglednih informatikov v polnem tekstu.

Zanimiv zakonski predlog

Kot nam sporoča Peter Suber sta ameriška senatorja John Cornyn (R–TX) in Joseph Lieberman (D–CT) predložila v obravnavo zakonski predlog o prostem dostopu do raziskovalnih člankov (FRPAA), ki naj bi obvezo zagotovljenega dostopa do člankov razširil na vse zvezne raziskovalne agencije, od National Institutes of Health (NIH) do National Science Foundation (NSF) in Department of Defense (DoD).

Še ena o OD

V enem od mojih priljubljenih blogov Caveat Lector najdemo tokrat zanimivo razmišljanje o Odprtem dostopu (OD). Prebranemu je seveda mogoče široko pritrditi, zlasti še v razmisleku o »zaspanem velikanu«: skupnosti raziskovalcev. Koliko lažje bi bilo pač doseči cilje OD, če bi se velikan zbudil; pa vendar je še vedno bolje, da drema, kot da bi morebitna njegova budnost na nepravi strani lahko pomenila hudo oviro za uveljavljanje OD.    

Vascoda

Kot sebe sami predstavljajo so vascoda interdisciplinarni spletni portal za nemške znanstvene informacije.  Povezuje spletno ponudbo številnih nemških znanstvenih knjižnic in informacijskih služb. Napovedujejo ga kot temeljni kamen Nemške digitalne knjižnice. Velja počakati in videti.

Koristno v spletu

Peter Suber nas opozarja na dvoje koristnih zanimivosti. TechXtra je nova storitev za iskanje pomembnih spletnih virov iz tehnike, matematike in računalništva (naj bi iskal tudi v t. i. globokem spletu). In ustvarjalci Google Book Search so pričeli sporočati novice o tem orodju v lastnem blogu.  

Se o strokovnih blogih

T. i. "strokovni blogi" postajajo vse opaznejsi posrednik profesionalnih informacij, zelo so uporabni seveda tudi pri pouku. Na spletni strani Recherchen bloga je mogoce najti spisek koristnih naslovov te vrste.

(tokrat ste morda opazili nekaj daljsi presledek med javljanji; razlog je, ker se oglasam iz nekoliko oddaljene lokacije - trenutno sem v San Franciscu. O vzroku te dislokacije pa vec, ko se vrnem. Je pa prijetno na taksno razdaljo ostati v stiku z domaco "siblogarsko" sceno ).