Odprti dostop in slovenski raziskovalci

Mednje, ki trenutno odločajo v ARRS, sem skušal posredovati naslednje pisanje. Ne vem ali mi bo uspelo, morda pa bo zanimivo komu od bralcev tega bloga:


"If I have seen further it is by standing on the shoulders of giants", zapiše Isaac Newton v pismu Robertu Hooke-u 5. februarja 1676.

Novo znanje se vedno napaja iz vrelcev preteklega znanja. Ta ugotovitev, kljub vsem nasprotovanjem svetovnih založniških kapitalskih mogotcev, si utira pot tudi v vse močnejšem gibanju odprtega dostopa (Open Access - OA) do novih znanstvenih spoznanj. V to smer v novejšem času kažeta tudi dve zelo odmevni odločitvi: prvo ki so jo sprejeli ameriški NIH lani (NIH Public Access Policy) in letošnja pri britanski agenciji Wellcome Trust , s katerima agencije zavezujejo avtorje, ki objavljajo raziskovalne rezultate financirane iz njihovih skladov, da dela deponirajo v arhivih odprtega dostopa ne glede na kakšen način so sicer objavljena. Omeniti velja, da se s Veliki Britaniji s podobno iniciativo, sicer šele v parlamentarni razpravi, že nekaj časa ukvarjajo tudi za uvedbo OA v RCUK.

Sklepa obeh prej omenjenih agencij večinoma tudi nista več v konfliktu s prakso zaščite avtorskih pravic pri pomembnejših svetovnih založnikih. Ti namreč, tudi zaradi odločitve obeh agencij, dovoljujejo avtorjem, da članke objavljene v njihovih revijah odložijo tudi v spletnih javnih arhivih odprtega dostopa (primer PubMed Central ), v arhivih domicilnih ustanov avtorjev ali na osebnih spletnih straneh avtorjev bodisi v končni obliki objave ali v najneugodnejšem primeru v obliki t. i. predodtisov (preprintov), ki so jih avtorji dopolnili s pripombami recenzentov. Ne nazadnje kaže v smer zaresnega zasuka dosedanjih praks tudi načrt, v katerem V. Britanija v kratkem načrtuje oblikovanje svojega javnega arhiva (repozitorija) v tipu PubMed Central.

In čemu naj bi avtorji sploh imeli interes za tako dodatno delo s svojimi manuskripti. Predvsem zaradi dokazljivega vpliva, da odprti dostop bistveno prispeva k avtorjevemu vplivu na raziskovalne kolege (»peers«), saj kažejo bibliometrične meritve, da se zaradi odprtega dostopa povečuje avtorjeva citiranost za 100 do 300% (odvisno od strok), v primerjavi z objavljanjem zgolj v plačljivi revijaliki.

In kje so dodatni argumenti v zagovor uveljavljanja odprtega dostopa, bodisi v podpiranju revij odprtega dostopa (t.i. »zlati OA«) ali deponiranja člankov v spletnih arhivih odprtega dostopa (t.i. »zeleni OA«). Večino podatkov povzemam po blogu prof. S. Harnada .

V svetu je danes v obtoku 24,000 recenziranih znanstvenih revij, ki letno objavijo okoli 2,5 milijona člankov. Ni je univerze ali nacionalne knjižnice, ki bi si lahko privoščila naročilo vsega tega fonda. Torej je zgolj del člankov in znanja dostopen potencialnim uporabnikom, članki zlasti v manj opaznih revijah ostajajo brez vpliva in citiranosti, kljub močno povečanim možnostim, s katerimi spletno okolje povečuje njihovo dostopnost. Od celotnega nabora člankov se trenutno pojavlja v odprtem dostopu šele skromnih 15%, v anketah pa vendarle avtorji priznavajo, da bi se obvezi odlaganja v arhive uklonilo 95% avtorjev; zadeva ostaja nedorečena zaradi »neprakse«, »nezahteve« in še vedno premajhnega zavedanja pomena razširjanja znanja med avtorji. Podatki projekta Romeo kažejo, da danes 93% revij omogoča avtorsko arhiviranje: v 68% po poti arhiviranja »preprintov« in 25% v obliki »postprintov« , zato ni več mogoče opravičevati neupoštevanja odprtega dostopa. Omejitve so v glavnem na strani nehotenja, kar pa podpirajo neurejenost in neorganiziranost kot je npr. odsotnost arhivske infrastrukture. Pomemben cilj nacionalne Agencije bi bil torej vzpodbujanje iskanja rešitev zaradi dolgoročnih ciljev tako v razširjanju vpliva znanja na eni strani in pomembne podpore vrednotenja raziskovalne odločnosti na drugi strani. Klasično bibliometrično metodiko vse bolj nadomešča in tudi izpodriva webometrika zaradi pomembno razširjenih možnosti presoje znanstvene in strokovne ustvarjalnosti in njenega vpliva na sovrstnike.

Danes velja v evropskih in ameriških ustanovah javnega izobraževanja in raziskovanja za prestižno odločitev podpora odprtega dostopa, največkrat s podpisovanjem berlinske deklaracije . Slovenskih ustanov med podpisniki doslej ni bilo!

Izboljšano iskanje v PubMed

PubMed, gotovo najpopularnejša baza za preiskovanje literature in spremljanje citiranosti v biomedicini je med iskalne omejitve Limits dodala tudi možnost izbire iskanja med prispevki v polnem tekstu, prispevki v odprtem polnem tekstu in abstrakti.

Citation Index in Google Scholar

Blog STLQ me je opozoril na zanimiv članek avtorjev D. Pauly-ja in K. I. Stergiou-ja s primerjalno študijo o učinkovitosti ISIjevega Citation Indexa in Googlovega Scholarja pri preštevanju citatov. Če nekoliko sproščeno prevedem kar abstrakt iz članka: »Šteli smo citate na večjem obsegu disciplinarnih področij s pomočjo Thomson ISI podatkov in z Google Scholarjem in dobili v bistvu enake rezultate, kljub različnim metodam, ki jih uporabljata orodji.  To ima lahko pomemben vpliv na prihodnost citacijske analize in za njene različne rabe v kariernem napredovanju in odločanju o raziskovalnem financiranju saj je ISIjev produkt drag, Google Scholar pa zastonj.«

Angleščina drugače

Če vas mika pogledati v ozadje angleškega jezika, v njegove zanimivosti, posebnosti in nenavadnosti, ali če niste našli odgovora v vašem priljubljenem slovarju pa bi radi pogledali še v katerega, potem vam bo morda všeč sprehod po spletni strani Phrontistery.

Monografija o digitalnih knjižnicah

Na spletni strani dLIST, arhiva odprtega dostopa Univerze Arizona, je v odprtem dostopu na voljo celotna knjiga »Digital Libraries« avtorja W.Y. Armsa, ki je v klasični založbi izšla pri MIT leta 2000.

Nas bo UMPC prepričal?

Precej pozornosti je na sejmu CeBIT letos vzbudil Project Origami, za katerim stoji Microsoft in še nekaj hardwareskih firm kot Samsung, ASUS, Founder, Dell….. Na trgu naj bi uveljavil nov koncept tabličnih računalnikov, s spremenjenim videzom predvsem pa z drugačno tržno strategijo, ki ji poseben mik dajejo nizke cene prenosnikov. Osnovo koncepta naj bi predstavljali t.i. Ultra Mobile PC (UMPC), ki jih pripravlja kar nekaj hiš in ki bodo uporabljali prirejeno verzijo Windows XP. Več o nastajanju projekta je mogoče izvedeti na blogu Origami Project. O konceptu samem pa je dovolj podatkov tudi v Wikipediji ali pa na blogu What is Microsoft Origami?. Sicer pa so začeli blogi na temo novega koncepta kar deževati: 1.,  2., 3., 4. Ob vseh drugih uporabah, kjer bodo ti malčki še kako uporabni, si predstavljam njihovo izredno uporabnost v izobraževanju. Ko bi se le kmalu izpolnile napovedi o ceni in funkcionalnosti!  

Tokrat zopet o Google Scholarju

Prepričan sem, da vsi, ki iščete na spletu izobraževalne in znanstvene informacije uporabljate specializiran iskalec Google Scholar. Koristne izkušnje za njegovo uporabo pa si je vredno izmenjati, in to počne kar nekaj blogerjev. Seveda ne smemo mimo tistega, ki je bil prvi: On Google Scholar, ki izhaja že v svojem tretjem letu in je nastal takoj po objavi novega iskalca. Spremljati je treba seveda tudi splošni Google blog in ni od muh tudi Google Weblog. Morda vas bodo zamikale usluge, ki jih ponuja Scholar Monitor (sam ga še nisem preskusil). Eden zelo koristnih blogov je Giustinijev blog UBC Google Scholar Blog.folio, ki je tudi značilen primer nove kombinirane oblike bloga in portfolija. Zanimiv je tudi, ker je del medicinske blogosfere, kjer ima pomembno mesto The Medical Blog Network (to posebej poudarjam, ker sem vesel, da moj blog redno spremljajo tudi bralci iz medicinske stroke). Sicer pa, če vas zanima, kaj vse ponuja Google tudi sicer, je dobro mesto za take podatke Wikipedia.

Škrati na BF

Pohvala gre na Katedro za botaniko Oddelka za biologijo BF, kjer so se kot kaže odločili, da v učni proces vključijo škrate. Vsaj trije škrati so že na delu: Študentov škrat, Zeleni Škrat in Živilski škrat. Upati je, da se bo kmalu škratja družina pomnožila. Hvala tudi sodelavcem našega neumornega in odličnega bloga KeBi03 za opozorilo o razsajanju škratov.

Kot vse kaže se bo vendarle udejanjilo to, česar vodstvo UL z RCU doslej ni uspelo izpeljati, da bi namreč na naši Univerzi uveljavili virtualni pouk. Zdaj se to dogaja s pobudami »od spodaj«. Težava takega pristopa je seveda, da ostajajo rešitve predolgo anonimne, da so nekoordinirane in vodijo v ponavljajoče odkrivanje Amerike.

Kakovost spletnih virov

Ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NLM - National Library of Medicine) ponuja na svojem spletu MedlinePlus na posebni spletni strani priročnik za preiskovanje (rešerširanje) zdravstvenih informacij. Dobimo obilico koristnih napotkov v tekstu in živi besedi (angleški), kako presojati vrednost spletnih informacij, ki zadevajo naše zdravje (te so pač po pravilu posebno občutljive). Načelo previdnosti pri presoji najdenih spletnih podatkov pa velja seveda širše, tudi zunaj zdravstva. Nekaj kratkih vprašanj za presojo kakovosti spletnih informacij najdemo tudi >tukaj ali pa >tukaj, če se hočete pa poglobiti v problematiko presojanja kvalitete pa vam bo morda dobrodošla tale bibliografija.

Open University na spletu

Kot lahko preberemo v Guardianu, bo britanska Open University v letošnjem letu prenesla na splet, v odprti dostop, del svojih učnih materialov. Razveseljivo!

Richard Poynder

Znani publicist Richard Poynder bo občasno v svojem blogu Open and Shut objavljal intervjuje z znanimi osebnostmi s širšega področja informatike, zlasti v povezavi z odprtim dostopom. Začel je z razgovorom z Michaleom Hartom, ustanoviteljem in utemeljiteljem projekta Gutenberg (kratko informacijo o tem projektu najdete >tukaj ).

Podcasti

Podcasti (podkasti?) so se že dodobra uveljavili, tako v novičarstvu kot v spletnem izobraževanju ali v zabavništvu. Podcasti so, če ponovimo, spletne zvočne datoteke v formatu MP3, ki jih uporabnik naloži na svoj računalnik ali MP3 predvajalnik. Za zajemanje te datoteke običajno uporabljamo t. i. Podcatcherje kot sta iTunes ali iPodder. Pri iskanju spletnih strani s podcasti so danes na voljo učinkoviti iskalci, taki so npr. PodZinger pa podacst.net ali Podcast Alley, za nemško jezikovno področje pa Podcast.de in Spodradio - (povzeto po Recherchen Blog).

Britanski "PubMed Central"

Formaliziran Odprti dostop širi svoje kapacitete, kot nas obvešča Peter Suber. Wellcome Trust (WT), največji britanski financer biomedicinskih raziskav 8. marca zaključuje tender za pridobitev izvajalskih ponudb pri oblikovanju britanske verzije PubMed Central, ki kot vemo je ameriška podatkovna baza in depozitni arhiv revij in člankov odprtega dostopa. Britanska baza bo namenjena avtorjem, ki bodo morali v bazi deponirati članke, ko so bile raziskave financiranih s strani WT. Pri WT so prepričani, da bo odprti dostop za tretjino zmanjšal stroške objavljanja znanstvenih člankov. Ideji o oblikovanju nacionalne depozitne baze so se pridružili tudi partnerji: Department of Health, Cancer Research UK in British Heart Foundation.

Projekt Amedeo

Bernd Sebastian Kamps…zanesenjak… vizionar? To bo vsekakor pokazal čas. Njegov načrt, da bi do leta 2010 na spletu bilo v odrtem dostopu objavljenih 100 knjig, ki naj bi pokrivale pomembnejša medicinska znanja, je vsekakor vreden občudovanja in podpore. Del njegovega projekta z imenom Amedeo Challenge bo omogočil povezavo zasebnih in institucionalnih sponzorjev ter zdravnikov, ki bi bili pripravljeni spisati medicinske priročnike dostopne v odprtem dostopu in ki bi jih natisnili tudi v klasičnem založništvu. Značilna vzorca te nove oblike objavljanja strokovnih tekstov predstavljata deli Influenza Report 2006 in HIV Medicine. Iz knjige Influenza Report bo nedvomno za vsakogar zanimiva aktualna tema v poglavju »Avian Influenza«. Kamps na spletni strani Flying Publisher predstavlja še nekatere druge sestavine celotnega projekta, ki sicer nosi ime Amedeo. Posebno mesto ima storitev Free Medical Journals, ki odpira dostop do znanstvenih in strokovnih revij odprtega dostopa in storitev FreeBooks4Doctors, ki svetuje dostop do medicinskih knjig odprtega dostopa.
Kogar bi seveda zamikalo, da bi se tudi sam preskusil kot avtor monografij ali njihovih delov v okviru tega projekta, naj vsekakor prebere izčrpen predstavitveni tekst Free Medical Information.

Domenski iskalci

Včasih naletimo na domensko ime (url) pa nas zanima njegov lastnik. Morda si bomo lahko pomagali z namenskimi iskalci, ki to znajo poiskati. Spisek številnih takih iskalcev ponuja Open Directory Project, ne bodite pa preveč žalostni, če pri domenah s slovenskimi končnicami ne boste vedno uspešni.  

Imenik Evropske komisije

Kdor slučajno potrebuje podatek, katere vse urade ima Evropska komisija, kdo so ljudje na posameznih resorjih, podresorjih, podpodresorjih, podpodpod… ipd., bo najbrž ocenil kot koristen imenik Commission Directory. V njem lahko iščete po imenih, po organizacijski shemi ali z gesli; deluje (zaenkrat?) v treh jezikih: angleškem, nemškem in francoskem. In podobnemu namenu pravzaprav služi tudi IDEA - the Official Directory of the European Union, le da nam ta ponuja tudi tekstovna pojasnila k posameznim iskalnim kategorijam (je tudi večjezičen, a žal zopet brez slovenščine!).