Nova verzija Web of Knowledge

Po spletu Recherchen Blog povzemam v prevodu novico, da je Thomson Scientific predstavil novo verzijo svoje servisa Web of Knowledge (WoK). Novi spletni portal zajema vse njihove podatkovne zbirke in analitiko na eni sami površini. Ob tem je mogoče iz nje posegati v baze drugih proizvajalcev, ki sodelujejo z WoK npr. BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Inspec, MEDLINE in PsycINFO.

S pomočjo orodja CrossSearch je mogoče istočasno preiskovati več podatkovnih zbirk; zadetki prikazujejo bibliografske navedke dokumentov in pripadajočih podatkovnih zbirk. Po potrebi je mogoče preiskovanje razširiti na druge zbirke npr. na take v odprtem dostopu; te zbirke v kategoriji »External Collections« vsebujejo danes naslednje baze:

• AIAA Meeting Papers
  
• American Institute of Aeronautics and Astronautics


• Agricola


• arXiv Computer Science


• arXiv Mathematics


• arXiv Nonlinear Sciences


• arXiv Physics


• arXiv Quantitative Biology


• Civil Engineering Database


• The Educator’s Reference Desk ERIC Database


• NTIS Library Documents


• NASA Astrophysics Data System


• Popline Reproductive Health Literature


• PubMed

Razen tega je zdaj mogoče s pomočjo CrossSearch iskati tudi v Current Web Contents, v bazi izbranih spletnih strani. Vendarle so novosti razmeroma skromne; morda je privlačen detajl možnost, da je z novo platformo podprt tudi brskalnik Firefox. Novo verzijo WoK je mogoče preskusiti na strani http://isiknowledge.com/, vendar le na ustanovah, ki so naročene na WoK.

Nekateri razlagajo sedanjo naglico Thomsona kot odziv na potezo Elsevierjevega portala Scopus, ki je uvedel možnost preverjanja citatov z orodjem Citation Tracker, kar seveda predstavlja prvovrsten izziv Thomsonovemu dosedanjem monopolu na področju citacijske analize.

Internet za evropske zdravnike

Opozorilo o zanimivi študiji najdemo na blogu medinfoweblog, namreč o trendih uporabe interneta med evropskimi zdravniki. Agencija Manhattan Research je povprašala 1000 zdravnikov iz Nemčije, Francije, Španije, Italije in Velike Britanije o uporabi spleta v zadnjem četrtletju leta 2005. Zanimiv je že skrajšan nabor podatkov:

• 84% evropskih zdravnikov dnevno uporablja internet, v glavnem s poklicnim namenom,


• 86% evropskih zdravnikov ima internetni priključek v svoji praksi,


• skoraj vsak tretji zdravnik ima tudi prenosno računalniško opremo,


• nekaj manj kot četrtina zdravnikov je v rednem kontaktu s svojimi pacienti po elektronski pošti, tretjina pa uporablja email za stike s farmacevtskimi podjetji,


• polovica evropskih zdravnikov spremlja spletne strani farmacevtskih podjetij.

Zanimiva bi bila študija našega zdravstva na to temo.

Arhivi odprtega dostopa

V sodelovanju britanske Univerze iz Nottinghama in švedske Univerze v Lundu je nastal spisek arhivov materialov v odprtem dostopu (OD) OpenDOAR. Obe ustanovi imata tudi sicer pomembne reference na področju OD saj gostijo v  Lundu znan direktorij revij odprtega dostopa DOAJ (Directory of Open Access Journals), Nottingham pa vodi razvojno partnerstvo SHERPA. Tega sestavljajo arhivi 20tih vodilnih britanskih univerz in v njegovem okviru je organizirana tudi zbirka SHERPA/ROMEO, kjer so zbrana pravila avtorskih pravic pomembnejših svetovnih založnikov. Nekaj več o OpenDOAR lahko preberete tudi v časnikarski izjavi na katero je opozoril Suber.  
Ne pozabimo pa, da imamo za preiskovanje arhivov OD na voljo še drugo odlično zbirko, namreč register ROAR (Registry of Open Access Repositories), ki ga pripravljajo na Univerzi Southampton.  

Ocenjevanje univerz

Tole novico prenašam iz elektronske revije Inside Higher Education (IHE), ki mimogrede pravkar slavi prvo leto obstoja, v katerem si je zagotovila zelo opazno mesto aktualnega poročevalca iz sfere ameriškega visokošolskega izobraževanja. In ker je trenutno v našem prostoru v teku zelo živahna razprava o presoji kvalitete visokošolskega prostora, začenši z prerekanjem okrog visokošolske Agencije in reakcijami na uvrstitev naših univerz na šanghajsko lestvico odličnih ustanov, je lahko zanimiva nova pobuda presoje kvalitete učnih ustanov o kateri poroča IHE. Res da gre pri opisani zadevi za presojo ameriških podiplomskih šol, vendar je iniciativa najbrž znak, da bo prešla tudi v področje dodiplomskega šolanja. Profitna ustanova Academic Analytics ponuja servis ocenjevanja kvalitete ustanov s pomočjo t.i. FSP indeksa (Faculty Scholarly Productivity Index™). V indeks so vključena številna merila produktivnosti učiteljev npr.: število objav v revijah po osebi, število objavljenih knjig pri univerzitetnih založbah po osebi, kombinirani indeks objavljanja v revijah in knjigah, citati v revijah, raziskovalna projektna sredstva po učitelju, procent učiteljev, ki v enoti prejemajo projektni denar, indeks financiranja učiteljev izračunan iz različnih kazalcev, pomembnejše nagrade in priznanja učiteljev. Omenjenih je sicer nekaj univerz, ki so že objavile, da so sklenile dogovor o ocenjevanju, analitska servisna ustanova pa o rezultatih razumljivo molči. Sestavek je vredno prebrati, kot tudi nadaljevanje z nekaterimi odmevi bralcev.  
Ne skrbi torej samo nas kvaliteta visokošolskih učnih ustanov, le da drugod tudi iščejo metode objektivnejšega vrednotenje te ključne lastnosti.

ART-guide

Univerzitetna knjižnica Heidelberg in saška deželna knjižnica gostita podatkovno zbirko ART-Guide, kot umetnostni zgodovinski portal z vstopi do umetnosti od pozne antike do današnje dobe. Zbirka je pripravljena za preiskovanje v nemškem in angleškem jeziku.

Biomedicinske baze

Dr. Josef Koenig je uredil spisek podatkovnih baz s področij medicine in molekularne biologije (povzeto po P. Suberju).  

Imam vprašanje...?

Na spletu si je mogoče znanje obogatiti, lahko pa tudi drugim pomagamo s svojo ekspertizo. Nemški servis Lycos IQ ponuja zanimiv izziv, da lahko postavljate vprašanja, lahko pa na vprašanja, ki jih imajo drugi, tudi odgovarjate. Posebna zanimivost: sistem vključuje tudi vrednotenje kvalitete odgovorov. In teme, na katere so vezana posamezna vprašanja, je mogoče opisati z gesli, ta gesla pa postanejo koristno iskalno orodje po principu t. i. »tag«-ov, kot je to zdaj že običajno v socialnem programju. Na voljo je tudi Lycos iQ blog, kjer lahko poleg podrobnosti o delovanju novega servisa najdete tudi vprašanja, na katera je prispelo največ odgovorov.

wikiCalc

Wiki tehnologija vse izraziteje kaže svojo izobraževalno in raziskovalno uporabnost. Opozoril bi na spletni naslov wikiCalc, vendar če niste vešči obvladovanja zahtevnejših programov v njihovi alfa verziji, po domače rečeno v grobi preskusni obliki z veliko napakami, potem raje ponovno pokukajte na predlagano spletno mesto čez nekaj tednov, ko bo morda na voljo že beta verzija. Obeta pa se program, ki bo v dozoreli obliki najbrž izjemno orodje za potrebe spletnega avtorstva. Ne zgolj zavoljo tega ker v spletni obliki ponuja funkcije značilnega pregledničnega programja, ampak ker bo omogočil spletno kolektivno oblikovanje številčnih in tekstovnih blokov. Bo torej kot nalašč za pouk in za uporabo v razpršenih raziskovalnih skupinah.  

RSS ponudniki

Kdor v spletnem prostoru zbira množice različnih podatkov, tudi aktualnih kot s novice in blogi, brez dvoma uporablja samodejno obveščanje z RSS obvestili. Zanj je kot nalašč tale koristen nabor povezav do različnih RSS ponudnikov novic, ki ga najdemo na izjemnem servisu Bloglines.

Novinarski etični kodeks

Etični kodeks ameriškega Združenja poklicnih novinarjev (SPJ - Society of Professional Journalists) je med sedmimi drugimi svetovnimi jeziki mogoče najti tudi v slovenskem jeziku. Svoj prvi etični kodeks si je SPJ sposodilo od Ameriškega društva časopisnih urednikov (ASNE - American Society of Newspaper Editors) leta 1926. Člani Združenja so lastni kodeks napisali leta 1973 in ga dopolnili leta 1984 in 1987. Sedanji kodeks je bil sprejet na nacionalni konvenciji SPJ septembra 1996. Čeprav gre določila ravnanja poklicnih piscev, je znanje o načelih korektnega pisanja dragocen napotek za vsakogar, ki piše za javni prostor.

Dostop danes, odprti dostop jutri...

Najbrž je začetek leta, ko sprejemamo nove sklepe, ko si prikličemo v spomin pobude, ki so nas navdušile ob njihovem nastanku, ko presojamo v preteklosti opravljeno delo, priložnost, da nekaterim namenimo posebno in dodatno pozornost. Gotovo je v znanosti tako z iniciativo odprtega dostopa, z idejo prostega pretoka znanja torej, ki sicer ni več mladenka med idejami, ki ji pa nekoliko več skrbi nas vseh pri njenem odraščanju ne bi škodovalo. Da njenega dozorevanja ne spremljajo povsod enako skrbno, nam razkriva zanimiv pregled prof. Petra Suberja, doslej v tem blogu že velikokrat omenjenega »guruja« svetovnega gibanja Odprtega dostopa (»Open access«), ki je v spisek zbral kamenčke, ki ustvarjajo mozaik tega izjemno pomembnega in zanimivega projekta promocije znanja. In Suber nam v drugem dokumentu svetuje tudi, kaj lahko storimo za promocijo Odprtega dostopa. Žal v slovenskem prostoru ni opaziti veliko premikov iz nabora svetovanega.

Blogi založb

Na spletu najdete tudi nekaj blogov (čeprav so maloštevilni) za katerimi so znanstvene založbe. Podatke je zbral R. Akerman v svojem blogu Science Library Pad.  

Gensko rudarjenje

Na spletu se vse jasneje oblikuje koncept uporabe bogatih podatkovnih zbirk, bibliografskih in podatkovnih, ki so na voljo v javnih podatkovnih bazah, torej v odprtem dostopu in bi jih bilo mogoče organizirano izkoristiti za novo znanje. Poskus priprave takega programja predstavljajo na Univerzi Stanford v programju Genotext. Program preiskuje nabore genov in tekstovne anotacije zanje, povezane z različnimi bolezenskimi stanji. V sedanji obliki je program, ki je sicer prosto dostopen, uporaben le za tiste, ki obvladajo osnove programiranja, avtorji pa pripravljajo tudi uporabniku prijaznejšo verzijo. Novico povzemam po Suberju.

Mashup

Na spletu se uveljavlja nova spletna storitev: »mashup«. Zopet se bomo prerekali, kako ta pojem prenesti v slovenščino, kot še vedno ni končano prerekanje o korektnosti uporabe pojma blog. Pomeni pa »mashup« spletno stran, kjer so zbrane informacije več različnih virov. Pojem, ki se je najprej uveljavil v pop glasbi se zdaj širi na usluge, ki so uporabne tudi drugje. Na blogu Programmableweb najdete povezave do nekaterih strani, na spletu z istim imenom pa tudi druge informacije o tem novem fenomenu. Sporočite, če najdete kakšen posebno uporaben mashup!      

Skype zdaj tudi z videotelefonijo

Najbrž ne bom povedal nič novega; telefonija preko spleta je »kul«. Zlasti pa zdaj, ko je popularni Skype dodal še možnost videotelefonije. In sploh ni veliko dodatnega vložka, seveda pod predpostavko da že imate širokopasovno internetno povezavo npr. ADSL in USB 2.0  vhod. Kupili boste samo še slušalke (kupite kitajske za 4.000 SIT z integriranim mikrofonom – povsem ustrezajo) in spletno kamero (zadostuje taka za 10.000 do 12.000 SIT). Potem pa samo še naložite program Skype in najdite sogovornika kjerkoli v svetu, ki že ima podobno opremo (Skype vas zna napotiti v iskanje takih uporabnikov) – in junaško v pogovor. Se slišimo/vidimo!    

Socialno programje

Zelo temeljit uvod v socialno programje ali kot blogerji še drugače pravijo v »folksonomije« si lahko preberete v blogu INFOTANGLE izpod presesa  Ellysse Kroski.

Pravilo 10/20/30

Ko boste naslednjič pripravljali »powerpoint« prezentacijo si prej preberite razmišljanje o t. i. Kawasakijevem pravilu 10/20/30. Na kratko je svetovano: 10 listov prezentacije zadostuje za 20 minutni nastop in uporabljajte črkovni nabor v velikosti 30 pik (»points«).

Stephen Abram čestita

Svoje novoletne želje za uspešno leto 2006 naj povežem z nekaterimi željami Stephena Abrama, enega najuglednejših svetovnih knjižničnih strokovnjakov in vicedirektorja vodilne svetovne hiše integriranih tehnoloških rešitev v knjižničarstvu SirsiDynix. V svojem blogu ob koncu leta pravi Stephen (v poenostavljenem prevodu):

» Imamo številne specializirane iskalce: V Yahoo! lahko iščemo vsebine Creative Commons tukaj. Nekaj podobnega lahko storimo v Googlu tukaj. Strani ameriške vladne administracije najdemo tukaj. Strani visokošolskih ustanov najdemo tukaj. Veliko javnih blogov lahko preiskujemo tukaj. In vendar ko iščemo posebne knjižnične informacije je splošni Google neustrezen.
Poznam sicer izjemni knjižnični indeks Petra Scotta LibDex, ki pa najde le knjižnice. Zakaj ne morem preiskovati ameriških ali vseh javnih knjižnic v mednarodnem prostoru na enem mestu. Ne mislim na njihove kataloge ali pa na OpenWorldCat. Mislim na vsebine. Nekaj mi manjka. Morda to celo obstaja. Orodje, ki bi pomagalo razvijalcem knjižničnih spletov, lastnikom in strategom. Trenutno je iskanje inovativnih rešitev v knjižnični sferi zelo naključen posel. Ali bi lahko kdo sestavil ciljni zbirnik z listo uporabnih URL imen? Potem bi si lahko delili najboljše rešitve, te bi hitreje razširjale in bile bi utemeljene na uspehu…
Prav tako čudežno rešitev si želim ob polnočnem udarcu ure 31. decembra; to je želja za leto 2006 (takoj poleg miru, zdravja in zadovoljstva).
Misel pač!
Srečno Novo leto!
Stephen.«