Textbook revolution

Kot nas opozarja prof. Suber lahko na spletni strani Textbook revolution najdemo naslove učbenikov iz različnih področij v odprtem dostopu in na portal se lahko tudi naročimo preko RSS povezave.  

Googlove storitve

Povežite se s stranjo Tipmonkies na kateri najdete izčrpen nabor vseh storitev, ki jih ponuja Google; in seveda ne pozabite skočiti tudi na številne odzive v nadaljevanju strani. Sicer se vam pa izplača pogosteje pokukati v blog Tipmonkies, saj njihovo geslo »Tips for better, safer computing« obeta koristne nasvete za učinkovito sprehajanje po spletu.

In zdaj ponuja Google tudi storitev, ki bo posebno uporabna za akademsko srenjo; namreč t. i. University Search. Žal v spisku zaman iščem slovenske univerze. Malo zlobno dodajam: najbrž je indeks narejen po kakšnem našim univerzam podobno nenaklonjenem spisku, kot je tisti šanghajski (glej tudi >tukaj). No, omogočajo pa pri Googlu razširjanje spiska z novimi naslovi kampusov in upam, da se bo čimprej našel kdo od odgovornih na RCU UL in bo dodal naslov naše »Almae matris«.

… in vendar se premika!

Information World Review poroča, da se je Thomson Scientific odločil in pripravil orodje za iskanje in dostop do vsebin odprtega dostopa na spletu. Tako imenovani Web Citation Index (WCI) bo del ISI Web of Knowledge platforme in bo spremljal »preprint« in »postprint« članke, vsebine institucionalnih arhivov (repozitorijev) in članke iz revij odprtega   dostopa (OA).

Googlova učinkovitost

Skrivnost Googlove učinkovitosti je v veliki meri vezana na njegov iskalni algoritem, zlasti v delu, kako določa prioriteto najdenih spletnih strani, ki jih ponudi preiskovalcu. Doslej smo vedeli, da je to utemeljeno na posebni strategiji rangiranja strani, v t.i. Page Rank-u. No, zdaj bomo lahko zvedeli precej več o ozadju Googlovega uspeha, saj so objavili vsebino svojega patenta. Nekaj o tem lahko preberete na strani Buzzle.com.

Odprti dostop v Franciji

Tokrat nekaj za frankofonske bralce. Urfist Info je blog, ki ga organizira mreža francoskih visokošolskih knjižnic in obvešča francosko akademsko srenjo o različnih vidikih znanstvene in tehnološke informatike, torej tudi o rešitvah odprtega dostopa.  

Google Book Search

Projekt Google Print je zamenjal ime (in tudi spletno stran), odslej je to Google Book Search. In tudi ta je še vedno v beta verziji. Novi projekt sestavljata dva podprojekta: Library Project in Partner Program. Ali je v ozadju spremembe imena prehod na javno ponudbo virtualnih kopij polnih tekstov iz partnerskih pogodb z ameriškimi univerzitetnimi knjižnicami ali pa je vzrok spor o kršitvi avtorskih pravic, kar očitajo Googlu, bo najbrž kmalu jasno.

Lawrence Lessig v Ljubljani

Na vsak način je vredno v včerajšnji Sobotni prilogi (12. 11. 2005) prebrati intervju s prof. Lawrenceom Lessigom, profesorjem prava na Stanford Law School, avtorjem gibanja Free culture in glavnim idejnim snovalcem akcije Creative Commons (CC). Prejšnji teden se je v Ljubljani udeležil prireditve (Festival ustvarjalnosti) ob predstavitvi slovenskih licenc Creative Commons Slovenija, imel odmevno predavanje, hvalevredno pa je tudi, da so pri SP Dela pripravili razgovor z njim. Bralec bo najbrž obiskal svetovane spletne povezave, sicer sem pa tudi že v tem blogu obsežneje pisal o CC.

V SP intervjuju mi je posebno padla v oči misel L. Lessiga s katero je opredelil vlogo ameriških profesorjev, cit. »…Evropa in ZDA imajo zelo različne poglede na vprašanje, kakšne so vloge in naloge akademikov. V ZDA profesorji nismo le izobraževalci naših študentov, ampak prevzemamo tudi vlogo prevajalcev zapletenih problematik v jezik, ki ga lahko razumejo običajni ljudje…«. Se nam velja zamisliti!

Pa še to: prof. Lessig je bil s strani revije Scientific American uvrščen na spisek 50 najpomembnejših ameriških vizionarjev. Je tudi avtor izjemnega bloga, preko katerega lahko najdete pot do njegovih knjig, ki so v Odprtem dostopu!

Če SP nimate ravno pri roki, lahko kopijo pogovora preberete v blogu brumec.org.

50 let indeksov citiranja

Ob petdeseti obletnici izida članka Garfield, E.: Citation indexes for science – New dimension in documentation through association of ideas. Science, 1955, 122, p. 108–111 so v reviji Current Science Online (CSO) temu namenili posebno svečano sekcijo »50 let indeksov citiranja« v katero je prispevalo svoje misli 10 uglednih bibliometrikov. Besedila člankov so v odprtem dostopu na spletu revije CSO.

Po latinsko

Tudi ljubitelji latinskega jezika lahko najdete na spletu blogarje, ki obvladajo veščino njegove rabe. Nekaj je prav zaresnih: Commentarium meum, Latin Blog, drugi so bolj šaljivi npr.: Ozy & Millie,  Communitas Latinitatis' Journal. Vmes je seveda tudi slabša latinščina, vendar na napakah se učimo: Errando discimus. Meni je posebno všeč misel: Error hesternus sit tibi doctor hodiernus. Če kdo najde na spletu še kak latinski blog naj ga sporoči!  

Morda niste vedeli, celo Wikipedia izhaja v latinskem jeziku kot Vicipaedia – Libera encyclopeadia. Posebej pa bi vas opozoril na blog The Stoa Consortium, ki pripravlja lastne »podcaste« (zvočne datoteke) v latinskem jeziku in te lahko nato poslušate s pomočjo iTunes. V blogu je tudi navodilo, kako lahko sami posnamete tekst v mp3 datoteko in obogatite zvočno knjižnico latinskih tekstov!!!  

Cene znanstvenih revij

Na spletu sem odkril zanimiv spletni kalkulator. Izračunava stroške pomembnejših svetovnih znanstvenih revij: po članku, po citatu ipd. Avtorja te zares koristne igračke z imenom »Journal Cost-Effectiveness« sta ugledna ekonomista prof. Ted Bergstrom iz University of California Santa Barbara in prof. R. Preston McAfee iz California Institute of Technology. Prof. Bergstrom je napisal kar nekaj člankov na temo oblikovanja cene komercialnih znanstvenih revij. Njegovo stališče do problema najbolje izpriča njegov stavek: »I argue that commercial publishers are charging excessive prices for academic journals…«. Prav zato se je zanimivo poigrati z njunim računalnikom, morda se boste potem lažje odločili za revijo, kjer boste v prihodnje objavljali svoje prispevke.

Iskalec iSpecies

Predvsem bo koristno za biologe, zanimivo pa tudi širše, saj bo nedvomno sprožilo podobne ideje tudi drugje, zato preskusite iskalno orodje iSpecies, ki je namenjeno sistematični biologiji pa še marsičemu. Uporabniki bodo nedvomno tudi radovedno sledili namenskemu blogu iSpecies. Hvala avtorju profesorju Rodu Pageu iz DEEB, IBLS na Univerzi v Glasgowu za izjemen izdelek.

PubMed Assistant

Kdor veliko uporablja PubMed, bo z veseljem preskusil in nato tudi uporabljal iskalno orodje PuMA (za: PubMed Assistant ), ki temelji na jeziku Java™  (zato si ga boste morali naložiti) in je lahko učinkovita pomoč pri preiskovanju omenjene znane biomedicinske podatkovne baze.