Webology

Na spletu je v odprtem dostopu na voljo tudi revija Webology, ki v zadnji številki (vol 2; št. 2; 25. avgust 2005) objavlja članke namenjene spletnemu iskanju, s posebnim poudarkom na iskanju »akademskih« vsebin (v slovenščini imam težave z ustreznim prevodom pojma »scholarly« - ali ima kdo kakšen dober predlog?).

Digitalni teksti

Wikipedia nam zdaj ponuja koristen in izčrpen spisek projektov digitalnih knjižnic. To informacijo sem našel v Suberjevem blogu Open Access News, ki v isti novici opozarja tudi na nemški spisek digitalnih tekstov, objavljen v wikiju DigiMisc .    

Creative commons - ponovno

Doslej sem že dvakrat omenil projekt Creative commons (CC) tudi v tem blogu: 29. aprila in 21. maja letos. Omenil sem, da je Slovenija v Inštitutu za intelektualno lastnino IPI dobila organizacijo, ki uveljavlja licence avtorskih pravic po načinu CC tudi pri nas. V projektu sodeluje tudi Ljudmila - Laboratorij za digitalne medije pri KUD France Prešeren, ki projektu nudi organizacijsko in tehnično podporo. Vodja projekta je Maja Bogataj Jančič. Spletna stran CC Slovenija nam o projektu pove več. 28. oktobra letos najavljajo prvo ponudbo slovenskih licenc CC, ki lahko segajo od klasične popolne avtorske zaščite (to srečujemo tudi pod angl. pojmom: »all rights reserved«) pa vse do popolnoma odprtega dostopa do uporabe avtorskega dela (udomačen pojem je »public domain« ali »no rights reserved«). Kot si lahko ogledate na spletni strani, tudi že v Sloveniji najdemo dela, ki so ponujena v uporabo z licenco CC.

Na svetovnem spletu lahko CC vsebine iščete kar z več iskalnimi orodji (povzemam po blogu Recherchen Blog):
1. lastni iskalec FIND pri CC;
2. Yahoojev iskalec Creative Commons Search in
3. katalog Common Content.

Katalog knjižnic

Morda bo komu koristil tale direktorij (katalog) svetovnih knjižnic: lib-web-cat, čeprav me je v uporabi rahlo razočaral. Poskus z geslom "Ljubljana" je pri opciji hitrega iskanja uspel priklicati deset knjižnic, z geslom "Slovenija" eno samo, z geslom "Slovenia" pa trinajst knjižnic (zanimivo?). Res mi ni povsem jasen algoritem uporabe posameznih gesel pri hitrem iskanju. Navajam dva primera. Pod geslom "Maribor" je npr. prikazana mariborska Univerzitetna knjižnica v obliki University of Maribor; University of Maribor Library ( Maribor, Slovenia), ki je pa z geslom "Slovenia" ni bilo mogoče priklicati! In še: če s hitrim iskanjem z geslom "Slovenia" ujamemo deset knjižnic, jih z uporabo istega gesla v iskalnem polju country prikličemo petindvajset! Da ne govorim o številnih napakah v zapisih k posameznim knjižnicam (primer NUKa - details).

Rast Odprtega dostopa

Tistemu, ki se vedno dvomi, da je Odprti dostop realna opcija prihodnosti znanstvenega informiranja naj preskoci na sporocilo v blogu Heather Morrisonove "Dramatic Growth of Open Access: Revised Update".

Springerjeva Odprta izbira

Springer pošilja v svet signal pomemben za Odprti dostop! Že pred časom je založba Springer kot prva med velikimi ponudila avtorjem alternativni način objavljanja, ki je zaslovel pod imenom Open Choice. Če je avtor pripravljen plačati 3.000 US$ potem bo njegov članek prosto, torej brezplačno dostopen vsem uporabnikom na spletni strani ustrezne revije. Da njihova strategija ni bila zgolj poskus, ampak zaradi dobrega odziva želijo z njo še intenzivneje nadaljevati kaže tudi pravkar sporočena novica. Jan Velterop, znano knjižničarsko in informatično ime, z bogatimi izkušnjami zlasti v področju Odprtega dostopa, je prevzel mesto direktorja te Springerjeve iniciative.

OD na Finskem

Tole povzemam v direktnem prevodu iz Suberjevega bloga :

Bo-Christer Björk (tudi v Sloveniji ga poznamo kot sodelavca v projektu SciX, ki ga je pred časom vodil prof. dr. Žiga Turk iz FAGG - dodal FVN) : Razmislek o Odprtem dostopu, posebno o revijah odprtega dostopa v severnjaški perspektivi; prezentacija na londonskem JISC International Colloquium, 21.- 22. junija 2005. Vključuje podroben predlog financiranja revij odprtega dostopa.

Prosojnica 15 citira finskega predsednika vlade Matti Vanhanena, ki je kot kaže med državnimi voditelji sveta najbolj prosvetljen kar zadeva tematiko odprtega dostopa: »Pomembno priporočilo zadeva podporo znanstvenemu tisku. Cilj je, da bi bile znanstvene publikacije prosto dostopne na spletu tako študentom kot učiteljem. Trenutno je uporaba in dostopnost znanstvenega tiska omejena z visokimi naročninami za tiskane revije in elektronske publikacije in tudi s soglasji pri objavljanju v katerih morajo raziskovalci prepustiti del avtorskih pravic založnikom. V imenu napredka znanosti in v dobro raziskovanja je potrebno da rezultati znanstvenega raziskovanja dosežejo tako akademsko srenjo kot javnost kar najhitreje in najenostavneje je mogoče. Smatram, da je ta točka v vladnem programu Informacijske družbe posebno pomembna.«

Dodajam FVN.: O, ko bi se slovenska politika ne zgolj v besedah, ampak tudi v dejanjih zgledovala po finskih vzorcih!

Citiranje v digitalnem okolju

Danes naj opozorim na storitev Citebase, ki nastaja v Harnadovi enoti The Cognitive Science Centre (CSC) na univerzi Southampton in jo razvija Harnadov sodelavec Tim Brody. To je poskusna citacijska baza, ki trenutno pokriva raziskovalne informacije iz področij fizike, matematike, informacijskih ved in (deloma) biomedicine. Baza Citebase je v svojem trenutnem poslanstvu seveda predvsem kažipot predvidenega razvoja referenčnosti za namene vrednotenja informacijskih virov: kaže pot v citacijsko analizo spletnega obiskovanja online dostopnih dokumentov. Brody nas opozarja na pomajkljivosti sedanje baze pač zaradi njenega eksperimentalnega karakterja.

Zanimiva in koristna vzporedna storitev, ki jo izkorišča Citebase pa je CSCjev »Register institucionalnih arhivov« , kjer najdemo večino registriranih arhivov Odprtega dostopa v svetu. Mimogrede, nekaj podobnega, kot je »konkurenčna« baza OpenDOAR , ki jo skupaj razvijata britanska univerza v Nottinghamu in švedska univerza v Lundu. Slednja nam je sicer tudi že dobro znana zaradi baze revij Odprtega dostopa DOAJ .

Digitalizirano znanje II

Kot sem omenil v aprilskem oglašanju je Google s svojim Print projektom izzval različne reakcije. In zdaj so se pri Googlu odločili, da jim bodo tudi prisluhnili, vsaj deloma. Do letošnjega novembra so prekinili z digitaliziranjem tistih vsebin, za katere so še v veljavi avtorske pravice, torej "copyright". In pozivajo založnike, da jim sporočijo katerih svojih publikacij ne želijo, da bi jih pri Googlu sploh digitalizirali. Prav zanimivo bo, kako se bo ta spor nadaljeval, saj ameriški založniki tudi s tem pozivom niso zadovoljni, kot lahko preberemo tukaj (tole povezavo sem ukradel pri Suberju).

Internet in pouk

Povzemam članek J. R. Younga »Professors Give Mixed Reviews of Internet's Educational Impact« iz revije Chronicle of Higher Education ( vol. 51., zv. 49 z dne 12. avgust 2005) po nemškem prevodu W. Hartmanna.

Profesor komunikologije na Univerzi Illinois Steve Jones je v lanskem letu opravil anketno študijo med več kot 2000 učitelji(cami) na ameriških visokih šolah o vplivu, ki ga ima internet na pouk. Kar 42% vprašanih je menilo, da je Internet celo škodoval kvaliteti poučevanja in učnemu uspehu, večina 67% pa je menila, da je internet poenostavil in izboljšal komunikacijo s študenti. Kot splošno veljaven problem je omenjeno plagiatorstvo, saj je skoraj polovica učitelj(ic)ev opozorila na povečevanje prakse »googlaj in kopiraj« in le četrtina v nedovoljenem kopiranju ne vidi problema. Res pa da že tretjina vprašanih uporablja enega od načinov za odkrivanje plagiatov.

Veliko vprašanih je tudi ugotovilo, da se spreminja kompetenca pisanja in izražanja, saj se zaradi uporabe računalniških pravopisnih in prevajalnih programov zmanjšuje pestrost izražanja; namesto redkejših besed in zvez se uporabljajo zgolj pogosteje uporabljane. Teksti so zato revnejši in monotoni.

Preko 80 % anketiranih navaja, da pri delu uporabljajo lahko dostopne internetne informacijske vire in si ne predstavljajo več, kako bi lahko pouk izvajali brez tega. Okoli 40% vprašanih priznava, da tedensko uporabljajo internetno povezavo 20 ur in več. Ker pa je bila anketa izvedena preko spleta je seveda zajela predvsem učitelj(ic)e, ki so naklonjeni uporabi računalnika, tako, da je rezultate treba previdno presojati.

Skoraj 100% vseh sodelujočih v anketi uporablja elektronsko pošto kot komunikacijsko sredstvo s študenti; »email« je tako najpogosteje uporabljana internetna storitev, ki jo uporabljajo anketirani. So pa vprašani zelo nenaklonjeni pričakovanjem študentov, da bodo učitelji(ce) dostopni na spletu 7 dni v tednu in 24 ur na dan.

Pri večini vprašanih se zelo zmanjšuje njihova uporaba knjižnic, vse več revij je dostopnih in tudi uporabljanih »online«. Le 16% pa ima izkušnje tudi s spletnim poukom in polovica med njimi toži, da je pri tej metodi potrebne veliko več osebne priprave.

Študija zaključuje z ugotovitvijo, da je na visokih šolah še vedno veliko negotovosti glede učinkovite izrabe informacijskih komunikacijskih tehnologij (IKT). Priporočena je uporaba metod dopolnilnega izobraževanja v IKT, ki naj bo prilagojena posameznim strokovnim področjem.

Konferenca o wikijih

Od 5. do 7. avgusta letos smo lahko tudi na spletu bili priča prvemu kongresu o wikijih z imenoma Wikimania 2005, ki se je "v živo dogajal" v nemškem Frankfurtu. Ob pomoči udeležencev in tudi "zunanjih uporabnikov", kot se za wiki tehnologijo spodobi, nastaja tudi že zbornik te konference. V zborniku je posebno poglavje namenjeno tudi odprtemu dostopu.

Najbolj znan wiki proizvod je Wikipedia, mednarodna enciklopedija; med drugim jo imamo tudi v slovenski verziji. In naj si iz te zbirke izposodim kratko definicijo oz. opis, kaj wiki sploh je: "Izraza wiki (izgovor »viki«, /wiki/ po SAMPA) in WikiWiki označujeta poseben tip zbirke hipertekstovnih spisov ali skupinskega programja, s katerim je izdelana. Wiki je strežniški program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Wiki podpira nadbesedilne povezave ter s preprosto skladnjo omogoča ustvarjanje novih strani in sprotne povezave med stranmi v sistemu Wiki. Wiki (izgovor »viki«) je tudi splošno osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji. V havajščini wikiwiki pomeni »res hitro«."

Zakaj blogi niso bolj popularni v akademski rabi?

Kdor je v zadnjem The Scientistu prebral članek Davida Secka "The Power of the Blog - Few scientists have caught on to the Internet's power of posting, commenting, and debating – where are the rest?" bo z zanimanjem prebral tudi odziv enega od uglednih informatikov Alexa Halavisa v njegovem blogu z naslovom "Why not more scholarly bloggers?".

Uspešno spletno iskanje biomedicinskih informacij

Komur spletno iskanje še vedno predstavlja rahlo zadrego priporočam članek Mohammad Al-Ubaydli-ja "Using Search Engines to Find Online Medical Information", ki je v odprtem dostopu dostopen v reviji PLoS Medicine. Res je največ govora o iskalcu Google, kar je zaradi njegove univerzalnosti in zajetnosti razumljivo, opozorjeni pa smo na nekatere možnosti, ki jih v prvem zamahu "googlanja" ne uporabljamo. V nadaljevanju nas avtor nato pouči še o nekaterih drugih najpomembnejših iskalcih in njihovih posebnostih in prednostih.

SPARC in NIH projekt

Naj tokrat (s posebnim razlogom) predstavim elektronski mesečnik SPARC Open Access Newsletter (OAN), ki ga pripravlja prof. Peter Suber in katerega avgustovska številka je pravkar izšla. Priložnost bom namreč izkoristil za predstavitev prvih rezultatov že tudi v našem blogu -> tukaj in -> tukaj omenjenega projekta, ki naj poslej zagotovi objavljanje vseh člankov, ki so rezultat projektov financiranih s strani National Institutes of Health (NIH), v polnem tekstu. Na spletni strani PubMed Central lahko najdete že prvih enajst tekstov, Suberjev uvodni članek v SPARC OAN z naslovom "First fruits of the NIH public-access policy" pa nas opozori na vse prednosti in nadgrajeno uporabnost, ki jo omogoča digitalizacija in ki je seveda tiskani medij ne zagotavlja.