Knjižnične povezave

Zares uporaben in izčrpen spisek povezav do knjižničarsko relevantnih podatkov nemškega govornega področja najdete v blogu "Die sinnlich-kreative Schreibwerkstatt", ki je tudi sam po sebi vreden vsaj občasnega obiska.

Za vse, ki se ukvarjate s prevajanjem, za svoje veselje ali za preživljanje, pa bo gotovo dobrodošla spletna stran z množico koristnih povezav do različnih oblik znanja, ki jih pripravlja nemška prevajalka Bettina Winterfeld.

Najbrž ste vsi, ki uporabljate angleški jezik, dobro oskrbljeni z nasveti, kako se znajdemo v današnji informacijski poplavi, ki jo je "zakrivil" Splet. Prijetno presenečen pa sem bil, ko sem v blogu Petre Öllinger, naletel na bogat in komentiran nabor koristnih povezav za iskanje v Spletu z naslovom Die Literaturfreundin - Kompass für die Literatursuche izpod peresa Georga Schoberja v nemškem jeziku. Dragoceno za začetnika in koristno za veščaka!

Imenitni mikrobiologi

Tokrat nekaj iz mojega strokovnega področja. ISIjev storitev "in-cites - institutions" prinaša v majski številki dvajset najpogosteje citiranih mikrobioloških akademskih ustanov v letih 1994-2004. Na prvem mestu je univerza Harvard z 1.790 članki in 55.695 citati. Najpogosteje so citirane njihove raziskave HIVa. Že na drugem mestu je neameriška ustanova, namreč Institut Pasteur z 2.244 članki in 47.438 citiranji. Nadaljnji evropski ustanovi v prvi dvajseterici sta še nemška Max Planck Society na šestem mestu z 1.207 članki in 25,432 citati ter Oxford University, ki je na 14-tem mestu z 963 članki in 21.576 citiranji.

Cites&Insights

Izšla je nova številka Cites & Insights: Crawford at Large, številka 8 v petem volumnu revije odprtega dostopa izpod peresa avtorja in urednika, knjižničarja Walta Crawforda, ki sam pravi, da je to revija o knjižnicah, politikah, tehnologijah in medijih. V tej številki lahko preberemo obširnejši tekst "Library Access to Scholarship" o nedavni uveljavitvi odprtega dostopa pri NIH.

Še o Creative Commons v SI

9. aprila letos sem govoril o Creative Commons (CC) v Sloveniji; zdaj lahko v spletnih novicah na RTV SLO preberete daljši zapis pogovora gospe mag. Maje Bogataj Jančič, voditeljice projekta Creative Commons (CC) za Slovenijo v RTV SLO klepetalnici. Zelo neprisiljeno se je mogoče seznaniti z odgovori na številna vprašanja, ki jih nam laikom sproža ta nova a zares dobrodošla oblika avtorskega licenciranja.

Mavrica Odprtega dostopa

Charles W. Bailey, Jr. nam v svojem blogu DigitalKoans pod naslovom "The Spectrum of E-Journal Access Policies: Open to Restricted Access" ponuja zanimiv pregled različnih politik dostopnosti znanstvenih revij, ki jih opredeli s pomočjo barvnih oznak. Čeprav guru Odprtega dostopa prof. Harnad takemu drobljenju pojma Odprtega dostopa ugovarja je predlog morda koristen za potrebe učinkovite vizualne priprave indeksov spletno dostopne elektronske revialike.

Bailey revije razvršča tako:

• Revije odprtega dostopa (Open Access - OA - journals) označimo z zeleno barvo. Te revije dovoljujejo prost dostop do vseh člankov na osnovi minimalnih omejitev kot jih najdemo npr. v določilih Creative Commons Attribution License (CCAL). Primer: Biomedical Digital Libraries .
• Revije prostega dostopa (Free Access - FA - journals) označimo z modro zeleno barvo. To so revije, ki omogočajo prost dostop do vseh člankov vendar ob nekoliko trši omejitvi uporabe, kot je predvidena v CCAL. Primer: The Public-Access Computer Systems Review .
• Revije dostopa s časovno zaporo (Embargoed Access – EA – journals) označimo z rumeno barvo. Prost dostop do člankov je pri teh revijah mogoč po določenem času omejitve dostopa za neplačnike v trajanju npr. pol ali enega leta. Primer: Learned Publishing .
• Revije z delnim prostim dostopom (Partial Access – PA- journals) označimo z oranžno barvo. Pri teh revijah je prost dostop dovoljen le do izbranih člankov sicer pa veljajo vse običajne omejitve avtorske zaščite. Primer: College & Research Libraries .
• Revije z omejenim dostopom (Restricted Access – RA – journals) so označene z rdečo barvo in te dovoljuje elektronski dostop le plačnikom ob uporabi standardnih omejitev z avtorsko zaščito. Primer: Library Administration and Management .
  

OhioLINKovi projekti

Po današnjem Suberjevem blogu povzemam informacijo o dveh izjemnih projektnih rešitvah, ki nastaja v konzorciju OhioLINK. Govor je projektih Digital Resource Commons (DRC) in Ohio Digital Commons for Education (ODCE), kjer naj bi bil DRC na OAI temeljen depozitni arhiv, seveda v konceptu odprtega dostopa, ODCE pa e-učna platforma. OhioLINK je značnica za "The Ohio Library and Information Network", ki je konzorcij visokošolskih in javnih knjižnic. Služi več kot 600,000 študentom in sodelavcem na 85 izobraževalnih ustanovah: na 17 javnih univerzah, 23 javnih kolidžih, 44 privatnih kolidžih in Javni knjižnici zvezne države Ohio, vključenim v različna digitalna omrežja.

Preiskovanje podatkovnih baz

Kdor bi se rad poglobil v strategije preiskovanja elektronskih podatkovnih baz, pa mu je bližji kot angleški jezik nemščina, temu priporočam Hapkejev članek "Recherchestrategien in elektronischen Datenbanken". Morda vas bo ob prebiranju zamikalo, da bi se te veščine morda resneje lotili z obiskom ustreznega tečaja. Ideja, ki lahko pomeni dober vložek.

metaiskalci

Posrečena izbira omogoča zdaj v meta iskalcu Yagoohoogle hkratno iskanje s pomočjo dveh najpomembnejih iskalcev v svetovnem spletu. Preizkusite, ne bom žal!

Dediščina

Kdor bi si rad osvežil spomin o svetovni naravni in kulturni dediščini, naj pogleda na tole UNESCOvo spletno stran.

Elektronsko arhiviranje

Za elektronsko arhiviranje imamo danes na Spletu na voljo kar nekaj možnosti, nekatere pomembnejše nam predstavlja članek v aprilski številki revije Ariadne.