Google Scholar še boljši...

Kot nas obvešča Gary Price v svojem blogu Resource Shelf, so pri Google Scholarju dodali v rubriki izboljšanega iskanja Advanced Scholar Search tudi možnosti izbire iskanja po datumu, avtorju ter naslovu in imenu publikacije. In priporočljivo si je prebrati navodila za tak poglobljen iskalni manever.

"Poplava" digitalizirane pisne dediščine

Tole, boste rekli, je zastarela vest. Res, samo dan kasneje, ko je Google objavil svoj načrt virtualne veleknjižnice (o čemer pišem tudi 17. decembra v tem blogu) , so 15. decembra letos tudi pri Internet Archive sporočili svetu svoj načrt, da so sklenili dogovor z desetimi (!) velikim svetovnimi knjižnicami o digitaliziranju knjižnih zalog, ki niso (več) predmet avtorske zaščite in njihovi sprostitvi v Odprti dostop na spletu. Ti dve prvovrstni novici bosta gotovo označili konec leta 2004 kot dogodka najodmevnejše teže.

Časovni trak Odprtega dostopa - Open Access Timeline

Bliža se konec leta in na vseh področjih delovanja pripravljajo obračune. Prof. Peter Suber, ki ga upravičeno pogosto omenjam v tem blogu, je to bilanco pripravil za gibanje Odprtega dostopa, še več, časovni trak je raztegnil v zgodnja obdobja te ideje, ki sega v čas devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bilanca je markantna, dogodki zadnjega leta pa tudi zelo spodbudni in res nerazumljiva je kritična ocena nekaterih tržnih založnikov, ki razglašajo, da Odprtemu dostopu pojenjujejo moči. Pregled dokazuje prav nasprotno! Srečno Novo velja zaželeti Odprtemu dostopu in vsem, ki ga podpirajo, tudi v letu 2005. In seveda pridno bomo prebirali Suberjev blog.

The New Year is approaching and in all areas one is preparing balances of the past. Prof. Peter Suber, legitimately very frequently mentioned in my blog, has prepared such a yearly balance for the Open Access (OA) Movement, and even more, he stretched the timeline into the early starting of the OA in the nineties of the last century. The whole balance is remarkable, also the results in the last year are very stimulative, and it is impossible to agree with some publishers on the market who are claiming that the idea of the OA is losing momentum. The review proves differently. So, a Happy New Year to Open Access and to all its’ protagonists. And we shall meet in Suber's blog.

In še ena na temo Berlinske deklaracije

Ali se bodo slovenske univerze kaj zganile, če jim povem, da je 32 rektorjev italijanskih univerz 5. novembra letos podpisalo t. i. Mesinsko deklaracijo, kjer se pridružujejo izhodiščem Berlinske deklaracije. In malo za tem, 11. novembra, se je Berlinski d. pridružila tudi avstrijska rektorska konferenca. In tudi to je zanimivo: 25. oktobra so udeleženci konference ruske Narodne knjižnice podpisali St. Peterburško deklaracijo z jasno izraženo podporo načelom Odprtega dostopa.

Čas pa mineva

Berlinska deklaracija o Odprtem dostopu do znanja v znanosti in humanistiki je 22. oktobra letos dopolnila že svoje prvo leto, podpisovanje podpore, ki sledi splošnemu pozivu v zaključku deklaracije pa ne pojenjuje. Zadnji podpis npr. je z datumom 15. december letos, ko se je iniciativi pridružila Univerza Zuerich. Spomnimo se takratnega poziva, ki so ga zapisali v Deklaracijo: »Vabimo vlade, univerze, raziskovalne institute, raziskovalne agencije, fundacije, knjižnice, muzeje arhive, strokovna in znanstvena združenja, ki jim je skupna vizija izražena v Berlinski deklaraciji o Odprtem dostopu do znanja, da se pridružijo podpisnikom deklaracije«. In prav nerazumljivo je, da med dosedanjimi 53 podpisniki najdemo predstavnike ustanov iz praktično vseh držav nekdanje petnajsterice Evropske skupnosti, pa nobene podpisnice iz deseterice novopristopnic. In vendar bi prav pri teh državah lahko pričakovali izrazito soglasje z vizijo in cilji Odprtega dostopa, ko s pospešenimi koraki poskušamo dohiteti druge v Evropskem raziskovalnem in Evropskem izobraževalnem prostoru. Ali pa morda ne verjamemo v deklarativno izražanje načrtov in priložnosti, ki nam jih skušajo dopovedati drugi…?

Googlova veleknjižnica

Komentarji o najnovejšem projektu Googla, ko želijo prenesti v digitalno obliko in ponuditi bralcem v spletu 15 milijonov knjig iz zalog petih pomembnih svetovnih akademskih knjižnic, ne ponehajo. Od trdih, kritičnih razmišljanj z očitki o trženjski naravnanosti, kot jih najdemo v članku v Library Juice, do razmišljanj o vizionarski dimenziji tega projekta, kot jih je zapisal Bob Caylor v uvodniku časnika News Sentinel. In čeprav opazovalca najbrž prešine vznemirljivo pričakovanje nečesa res velikega, kot je to mogoče začutiti tudi iz besed Ronalda Milneja iz Univerze Oxford, ki jih citira Financial Times: ..."To bi lahko bilo pomembno, kot je bila iznajdba tiska v smislu, da bo ogromno količina znanja z lahkoto ponujena bralcem po svetu." Pa vendarle velja še počakati s končno oceno, vsaj do trenutka ko bo po rezultatih mogoče oceniti tudi uporabnost.

S CABI v nove čase...

Kako se z novimi izzivi časa, označenimi z digitalizacijo informacij in virtualizacijo medijev, spopadajo v preteklosti s klasičnimi modeli močno uveljavljeni vzdrževalci informacijskih baz in znanstveni založniki, izdaja intervju z dvema direktoricama iz vodilne britanske hiše kmetijske informatike, iz Commonwealth Agricultural Bureaux International – CABI, ki je bil objavljen v reviji Research Information .

... in šli bomo v harvardsko in še katero knjižnico...

To, da nas zdaj pri Googlu že skoraj dnevno presenečajo z vedno novimi informacijskimi orodji me sili, da ga znova omenjam v tem blogu. Naj torej potolažim bralce, da nisem plačan od Googlovih, da bi jim delal nekritično reklamo, le njihovi koraki me tako navdušujejo, da o tem pišem. Tokrat o novem projektu Google Print , ki ga načrtujejo med drugim z univerzo Harvard, kjer so začeli z digitalizacijo 40.000 tekstov od skupne zaloge 15 milijonov volumnov, Google pa bo materiale, ki so v javnem dostopu (public domain) ponudil v splošno uporabo na spletu. Ob tem bo omogočeno tudi tekstovno preiskovanje materialov, ki so avtorsko zaščiteni. Več o tem si je mogoče prebrati na spletni strani univerzitetne knjižnice Harvard z odgovori na vprašanja o tem projektu. Podobne projekte načrtuje v prihodnje Google še z nekaterimi ustanovami (uni. Oxford, uni. Stanford, uni. Michigan in New York Public Library). Kdaj bodo radovednežem na voljo prvi rezultati projekta, še ni znano.

veliko branja o Odprtem dostopu

Posebna številka revije Serials Review letnika 2004 (vol. 30, zvezek 4, strani 257-381) je v celoti posvečena Odprtemu dostopu (Open Access) in tudi založnik Elsevier je zanjo velikodušno dovolil odprti dostop. Ponujena nam je obilica relevantnega branja o tem aktualnem fenomenu, ki buri duhove raziskovalcev in informatikov v zadnjih letih in obeta, da bo
s časom spremenil globalno dostopnost znanstvene publicistike.

Kdaj dostop do vsega znanja

Ker sem bil opozorjen, da bo jutri predaval Brewster Kahle, digitalni knjižničar in spletni informatik, soustanovitelj Internet Archive, še prej pa lastnik Alexe in razvijalec WAISa, na temo "Universal Access to All Knowledge" na Library of Congress, sem pobrskal po spletu in našel video clip njegovega predavanja na isti lokaciji na podobno temo izpred dveh let. Imel sem lep večer ob poslušanju in gledanju prepričljivega vizionarja virtualnega posredovanja znanja, užitek, ki ga priporočam vsakomur.

in se Google Suggest

Koristno dodatno pomoč pri spletnem iskanju, zlasti v neznanem področju, ponuja nova izvedenka iskalca z imenom Google Suggest. Z zaporednim dodajanjem črk v izbranem geslu nam iskalec prikaže število zadetkov za vsak vnos v naraščajoči besedi, kadar ta predstavlja samostojno geslo.

Pri višjih oblikah guglanja (iskanja z Google iskalcem) je lahko zelo koristna tudi aplikacija GAPS - Google API Proximity Search. Določimo lahko namreč največjo razdaljo med dvema gesloma oz. drugače: ugotovimo lahko katere različne besede (od maksimalno treh) ležijo med dvema gesloma.

O Google Scholarju zares kritično

Zelo neprizanesljivo presojo novega iskalca Scholar Google je na osnovi temeljitega preskusa pripravil Peter Jacso.

Odprti dostop pri NIH

Predsednik Bush je preteklo sredo podpisal zakon o proračunu javnih ustanov, kar pomeni tudi 28,5 milijarde dolarjev za Nacionalne Inštitute za zdravje (NIH) in znotraj tega tudi pokritje Zerhounijevega predloga o financiranju Odprtega dostopa za vse raziskave financirane z javnimi sredstvi. Brez dvoma pomemben dogodek za zagovornike učinkovitega pretoka znanja.

Odprti dostop v novembru

Po reviji SPARC Open Access Newsletter, zvezek #80
povzemam pregled dogodkov na temo Odprtega dostopa v mesecu novembru, kot jih komentira Peter Suber. To je npr. vest o sprejemu načrta ameriških National Institues of Healths (NIH), da zagotovijo objavljanje raziskovalnih dosežkov oz. člankov iz takega dela v načinu Odprtega dostopa. Zdaj bo s sprejemom proračuna v kongresu v prejšnjem tednu to zares omogočeno. Vest je toliko bolj pomembna, če vemo, da bodo NIH največji javni plačnik biomedicinskih raziskav v svetu z vsoto 28 milijard dolarjev v letu 2005. Toliko bolj nenavaden in nerazumljiv pa je sklep britanske vlade v tem mesecu, ko je zavrnila predlog posebne parlamentarne komisije, da zagotovi prost dostop do raziskovalnih rezultatov iz javnega financiranja tudi v Veliki Britaniji . V novembru je bilo sporočenih tudi več nacionalnih iniciativ iz konteksta Odprtega dostopa, med odmevnejšimi so tiste iz Nizozemske, Avstralije, Italije, Indije, Namibije; Danske, Velike Britanije in Avstrije. Največji britanski naročnik biomedicinskih raziskav The Wellcome Trust načrtuje, da bo zavezal k Odprtemu dostopu celotno objavljanje, ki je rezultat njihovega financiranja in za ta namen bodo financirali tudi razvoj posebnega projekta t. i. "European PubMed Central" po ameriškem vzoru. In v novembru so objavljeni prvi predhodni rezultati obsežnejše študije Kaufmanove in Willsove o gospodarnosti objavljanja v modelu Odprtega dostopa; rezultati dajejo trdno in realno podporo tej obliki znanstvenega objavljanja. In še: v novembru je izšel novi obetaven spletni iskalec za raziskovalno rabo: Google Scholar; po napovedih naj bi Schoogle (kot mu hudomušno rečejo) močno podprl zagovornike, da ne rečem vernike Odprtega dostopa. Sicer pa sem o marsičem od tega obveščal že sproti pa vendar še več o vsem tem najdete v zgoraj citiranih novicah SPARC, ki se k nam vračajo vsak mesec in kjer najdete tudi obilje koristnih povezav.

Izgon GSR iz raja

Članek v The Scientistu opozarja, da je Nemčija s sprejemom novega zakona o gensko spremenjenih poljščinah postala dežela z najstrožjo tovrstno zakonodajo v Evropi. Zahteve zakona presegajo strogost Evropske direktive, posebno sporno pa je po mnenju raziskovalcev tega področja določilo, po katerem kmetovalec, ki goji gensko spremenjene rastline (GSR) jamči tudi za materialno škodo, ki jo s svojo prakso povzroči na sosednjih gensko nespremenjenih kulturah pa čeprav upošteva setvena navodila in ustrezno drugo zakonodajo. Komentatorji opozarjajo, da bo ta zakonodaja, ki predstavlja zmagoslavje za Zeleno stranko nemške vladne koalicije, pregnala iz države tako raziskave kot razvoj v segmentu rastlinske biotehnologije.