torek, september 22, 2015
Koristno za odprti dostop
Koristne napotke za vse raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki želijo uveljaviti odprti dostop, najdemo v blogu LSE (The London School of Economics and Political Science).
Royal Society Open Science
Poznate vrhunsko znanstveno odprtodostopno revijo, ki jo izdaja britanska akademija znanosti (RS) - Royal Society Open Science?
Proverbiarium 401
Videre nostra mala non possumus: alii simul delinquunt, censores sumus.
Svojih napak ne moremo videti; če drugi pogrešijo, smo sodniki.
Vides festucam in oculo fratris tui, et trabem in oculo tuo non vides.
Vidiš bilko v bratovem očesu a ne vidiš bruna v svojem očesu.
Vigilandum est semper, multae insidiae sunt bonis.
TReba je biti vedno buden, dobrim se postavljajo mnoge zasede.
Svojih napak ne moremo videti; če drugi pogrešijo, smo sodniki.
Vides festucam in oculo fratris tui, et trabem in oculo tuo non vides.
Vidiš bilko v bratovem očesu a ne vidiš bruna v svojem očesu.
Vigilandum est semper, multae insidiae sunt bonis.
TReba je biti vedno buden, dobrim se postavljajo mnoge zasede.
Odprto drevo življenja
Preko vikenda se je na spletu pojavil prvi osnutek digitalnega “drevesa življenja”
v katerem raziskovalci predstavljajo, kaj vemo o pribl. 2,3 milj. poimenovanih organizemskih vrstah in kako so te med seboj povezane. Projekt je poskus uveljavitve koncepta odprte znanosti, saj so k sodelovanju povabljeni vsi, ki razpolagajo s podatki o novoodkritih organizmih. Razen tega pa seveda s svojo prosto spletno dostopnostjo promovira odprti dostop do, za številne vede, pomembnih podatkov. Podrobnosti o nastajanju in izvedbi projekta najdemo tudi na lastnem blogu.
nedelja, september 13, 2015
Proverbiarium 400
Beatus ille homo qui sedet in sua domo.
Srečen je tisti človek, ki sedi v svoji hiši.
Bellum omnium in omnes.
Vojna vseh proti vsem.
Bis dat, qui cito dat.
Dvakrat da, kdor hitro da.
Srečen je tisti človek, ki sedi v svoji hiši.
Bellum omnium in omnes.
Vojna vseh proti vsem.
Bis dat, qui cito dat.
Dvakrat da, kdor hitro da.
Teden odprtega dostopa 2015
Teden odprtega dostopa (OD) med 19. in 25. oktobrom bo letos že osmi v vrsti. To bo priložnost za številne aktivnosti, med katerimi so nekatere že v pripravi. Tako bosta SPARC in Wikimedia Foundation pripravila posebno promocijsko akcijo OA Week Edit-a-thon, kjer bodo urejali res številne prispevke, ki jih o OD objavlja Wikipedija. Ta enciklopedija je med uporabniki, po izkušnjah urednikov, eden najpopularnejših virov za seznanjanje z OD. Prav bi bilo, ko bi tudi uredniki slovenske Wikipedije uporabili priložnost za ev. redakcijo prispevkov o OD.
JISC svetuje o OD
Pri JISCu so objavili navodila, seveda prosto dostopna, z nasveti, kaj lahko storijo izobraževalne/raziskovalne ustanove za promocijo odprtega dostopa (OD).
Univerza Harvard poziva k odprtemu dostopu
Celo prestižna in premožna Univerza Harvard ugotavlja, da si ne more več privoščiti dragih revijalnih naročnin in poziva svoje sodelavce, da naj objavljajo v odprtem dostopu.
torek, september 08, 2015
Slovenija dobila Strategijo odprtega dostopa
| Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Direktorata za znanost najdete dokument "Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015 - 2020", ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. |
nedelja, september 06, 2015
Odprti dostop na stranpoteh
Odprti dostop prinaša nenavadne rešitve, da ne rečem zlorabe osnovnega koncepta nediskriminiranega razširjanja znanstvenih informacij. Tak primer je npr. v Amazonovi ponudbi, ko objavljajo monografije, ki pa vsebujejo odprtodostopne članke. O tem več na blogu Scholarly Open Access. Ali pa druga pot, kot jo ubirajo pri infibeam s ponudbo"books-llc", ko v knjižno obliko polnijo prispevke, ki so bili objavljeni na Wikipediji. Nekaj podobnega najdemo pri nemški založbi VDM, ki v izdajah Alphascript, Betascript, Fastbook Publishing in Doyen Verlag prav tako tržijo članke iz Wikipedije in to kljub temu da se ob to javnost obreguje. Profitni nagon je kot kaže človeško inherenten.
Proverbiarium 399
Vitae, non scholae discimus.
Za življenje se učimo ne za šolo.
Vita est nobis aliena magistra.
Tudi življenje nam je učitelj.
Vita morti propior est cotidie.
Življenje je vsak dan bliže smrti.
Za življenje se učimo ne za šolo.
Vita est nobis aliena magistra.
Tudi življenje nam je učitelj.
Vita morti propior est cotidie.
Življenje je vsak dan bliže smrti.
sobota, september 05, 2015
O odprti znanosti
Tole knjigo o odprti in sodelovalni znanosti "Open Science, open issues", avtorjev S. Albagli, M. L. Maciel in A. H. Abdo si pa le naložite. Da, je v odprtem dostopi, >tukaj!
nedelja, avgust 30, 2015
Proverbiarium 398
In hac causa mihi aqua haeret.
Tu se mi je ustavilo.
Inieci scrupulum homini.
Človeku sem zasejal dvom.
Iniuriarum remedium est oblivio.
Zdravilo za krivice je pozabljenje.
Tu se mi je ustavilo.
Inieci scrupulum homini.
Človeku sem zasejal dvom.
Iniuriarum remedium est oblivio.
Zdravilo za krivice je pozabljenje.
Podprimo "indeks odprtosti"
Dr. Arthur Smith se je na blogu Unlocking Research Univerze iz Cambridgea lotil zanimive ideje. Želi vzpodbuditi akademsko sfero k premestitvi odprtega dostopa iz obrobnosti v osrednjost znanstvenega publiciranja, podobno kot smo na našem blogu razpravljali nedavno. Najti skuša dodatne motive s katerimi bi nagovoril uporabnike k živahnejši uporabi odprtega dostopa. Predlaga, da bi k uveljavljenim indeksom (faktor vpliva, h-indeks...) dodali letni "indeks odprtosti" (openness index),
ki bi predstavljal razmerje člankov v odprtem dostopu proti vsem avtorjevim objavljenim člankom. Seveda bi morali nato takemu indeksu priznati ustrezno težo v vrednotenju kariernih dosežkov akademske populacije.
nedelja, avgust 23, 2015
Proverbiarium 397
Omnes una manet nox.
Vse nas čaka ena noč.
Omne trinum bonum.
Vse trojno je dobro.
(Blizu temu je naš "V tretje gre rado").
Omnia ad manus succedunt.
Vse (mi) uspeva.
Vse nas čaka ena noč.
Omne trinum bonum.
Vse trojno je dobro.
(Blizu temu je naš "V tretje gre rado").
Omnia ad manus succedunt.
Vse (mi) uspeva.
Največja samostanska knjižnica na svetu.
Za največjo samostansko knjižnico na svetu velja knjižnica benediktinskega samostana v mestu Admont na avstrijskem Štajerskem. Knjižnica je umeščena v izjemno arhitekturno zapuščino, ki je bila končana v 18. stol. Knjižnična zbirka vsebuje 200.000 volumnov, med njimi tudi 1.4000 rokopisov, med katerimi so najstarejši iz 8. stol in 530 ikunabul (knjig natisnjenih pred letom 1500). In vse to imamo v soseščini.
Da OD ne bo zardeval
Da zagovorniki odprtega dostopa (OD) ne bomo zardevali in da ne bo podoba OD ogrožena, je prav, da smo pozorni, kaj se v dogaja v ozadju tega gibanja in njegove prakse. Odprtost je namreč izzvala apetite po lahkem zaslužku in na tržišču se obilno pojavljajo novi založniki, ki jim pa kvaliteta objavljenega materiala ni pomembna. Pred časom sem o tem že pisal. Ne bo odveč kdaj pa kdaj pogledati na blog Jeffreya Bealla, ki učinkovito opozarja na stranpoti OD in t.i. predatorske revije tudi razgalja.
sobota, avgust 15, 2015
Proverbiarium 396
Facile volentem trahas.
Lahko je pritegniti tistega, ki je voljan.
Facilius est de alienis iudicare quam de suis.
Lažje je o tujem soditi kot o svojem.
Facit experientia cautos.
Izkušnja naredi (ljudi) previdne.
Lahko je pritegniti tistega, ki je voljan.
Facilius est de alienis iudicare quam de suis.
Lažje je o tujem soditi kot o svojem.
Facit experientia cautos.
Izkušnja naredi (ljudi) previdne.
OD projekt Collabra
Kot lahko preberemo v novi številki e-revije InfoDocket je založba University of California Press (UCP) sprožila dve iniciativi v podporo odprtega
dostopa. Iniciativa Collabra bo namenjena objavljanju raziskovalnih člankov v
modelu odprtega dostopa in odprtega vrstniškega ocenjevanja (open peer review), iniciativa Luminos pa objavljanju monografij.
V projektih najdemo tudi dodatne pobude za popularizacijo odprtodostopne znanstvene
publicistike. Avtorji bodo vplačevali dovolj ugoden prispevek za objavo (author processing charge - APC) v
višini 875 US$, ki bo namenjen stroškom priprave, objave in ocenjevanja dela. Ocenjevalci bodo vnaprej plačani za svoje delo,
pri čemer pa lahko zaslužen denar tudi podarijo za različne oblike promocije odprtega dostopa. O vsem si lahko preberete več na spletni strani projekta Collabra in na njihovem blogu.
Odprti dostop pri Elsevierju
Podrobnosti o tem, kako je mogoče objavljati članke v odprtem dostopu pri založbo Elsevier najdete v njihovi publikaciji Your Guide to Publishing Open Access with Elsevier.
Naročite se na:
Objave (Atom)